Iščem sponzorja za tisk t-shirt majičk.

Spoštovani!

Iščem spozorja, ki je pripravljen pomagat in natiskat poljubno število t-shirt majičk, kolikor pač je zmožen z našim logotipom, ki smo ga prevzeli od angležev "Fathers 4 rights", majčke bi bile bele barve z vijolično roko, ker je vijoilična barva pomeni ENAKOPRAVNOST internacionalno po vsem svetu na socialnem področju. Na hrbtu bi pa napisali za kaj se zavzemamo kot naprimer " enakopravno straševstvo", "pravice do enkopravnih stikov", "družinska sodišča", "ukinitev CSD-jev", "Slovenija". Upam, res upam, da mi bo končno upelo ustanoviti skupino, društvo , stranko , boli me briga v kakšni obliki amapak, je pomembno za kaj in kdo bo v njej. Starš je zame starš in ne razlikujem na ženske in moške ,pomebno je le ali je dober ali slab! Te svinjarije se dogajajo tako ženskam kot moškim, žal smo v veliki večini moški a so tudi ženske, (primer Natlije Markač) ki jim CSD-ji, bivši partnerji, sodišča, pokvarjeni odvetniki itd...uničujejo življenje, odtujujeo otroke, uničujejo življenja naših otrok itd...

Lp
Slavko Majkić

Odtujevalni sindrom-ali ko si matere in očetje jemljejo pravice v svoje roke

Nimam veliko besed in izrazov, da bi opisal bolečino in žalost, ter frustracijo in jezo, ki jo doživljam zadnje dni ob spoznanju, da mi bivša odtujuje otroka pred mojimi očmi, še huje pa je spoznanje, da ji CSD in sodnica seveda s pomočjo sodne izvedenke zavestno pomagajo. Ne vem kaj naj še storim saj sem bil že vse povsod in kot pes prosil za pomoč, se ponižal, do take mere, da sem se odločil tudi čustva pokazati, kot je bolečina, žalost itd... seveda so to lepo izkoristili in me še bolj zabili. Popolnoma sem razčlovečen v smislu, da mi je sodnica vzela vse prav vse pravice, da se branim sam, saj sem moral zaradi finančne stiske odpovedati odvetnico, ki pa itak ni storila popolnoma ničesar razen, da je še poslabšla zadeve in me na zadnji obravnavi pustila na cedilu, kar je seveda moja bivša in njen odvetnik pridoma izkoristila in me s pomočjo sodnice še na novo obtožila različnih dejan, ki naj bi jih domnevno storil svojemu otroku. V življenju nisem doživel takega ponižanja saj kljub temu, da imamo izvedeniško mnenje, da vožnja ne vpliva na otroka toliko, da bi se ukinili stiki med tednom, je mater vztrajno trdila, da otrok po 5 letih še ni navajen 30 minutne vožnje in ji je celo sodnica diktirala v zapisnik in ji polagala besede v usta " gospa potem trdite, da se otrok še ni navadil vožnje, a to hočete povedat itd" . Seveda mi sodnica ni razložila moje pravice in dolžnosti, ker se branim sam in ko je zasliševala mojo bivšo sem mirno poslušal, ko pa sem jaz bil na vrsti mi je skakala v besedo non stop in sodnica nič. Ko sem pa zdvignil glas me je opozorila, da bom kaznovan, poleg tega mi ni razložila in omogočila, da jo jaz zaslišim in postavim vprašanja itd...To kako potekajo postopkih na sodiščih ko se govori o otrokovih pravicah je sramota ,da je ni primere a bojim se ,da ne bom zdržal več dolgo saj sem resnično psihično, čustveno in finančno zaradi več kot desetletje zlorabe s strani moje bivše, CSD, sodišč, izvedencev in tudi odvetnikov popolnoma na tleh. Kako naj se človek pobere v takih situacijah in še kar je najbolj pomembno kako naj pomagam svojemu otroku, ki je začela kazati že hude znake odtujitve? Vem samo, da ne smem odnehati saj si ne bom mogel oprostiti, pa če tudi umerem za to in sedaj sem definitivno pripravljen saj, če mi odvzamejo še drugega otroka ne vem če bom zmogel še najti smisel, da bi lahko še srečno in kolikor toliko spodobno živel. Odločil sem se ,da bom popolnoma vse objavil tukaj in na mojem osebnem blogu tako kot sem že začel skoraj pred enim letom a po drugi strani me je tako sram, da moram vso svoje življneje dajati na pladenj javnosti zato, da bi dosegel pravice kot oče, človek in starš, ter poskušal uveljaviti tudi pravice mojih otrok do stikov z mano in uveljaviti roditeljske pravice do nje. Vem, da se bodo večinoma odzvali tisti, ki se ne strinjajo z mano kot pa tisti, ki se in ki so pripravljeni pomagati ampak resnično nimam več kaj izgubiti saj je le bore malo človečnosti ostalo v meni. Na koncu zapisa lahko samo še v solzah zaželim svojemu sinu, ki so mi ga odtujili, vse najboljše saj je včeraj imel 17 let in ga nisem videl že 7let...vse najboljše sine moj.

...več o odtujevalnem sindromu si lahko preberete tudi tukaj
http://www.izgubljeni-princ.si/stran.php
?12



Očetje ZA pravice...zaustavimo diskriminacijo očetov in odtujevanje otrok!!!!

"Zlorabljen otrok v sistemu države" predavanje Bogdana Žorža in predstavitev knjige Natalije Markač

ZDRUŽENJE MOČ

Sindikat rejniških družin,

Industrijska 13, 2000 Maribor

VABIJO

na predavanje BOGDANA ŽORŽA in predstavitev knjige NATALIJE MARKAČ

dne 17. septembra 2008 ob 13.00 uri v Kulturnem domu Hoče.

Avtorja bosta predstavila svoje delo, znanje in izkušnje s področja vzgoje in varstva otrok s poudarkom na sistemih vzgoje in varstva otrok zunaj družine – pri tujih ljudeh in tujih družinah.

Po predstavitvi bo moderirani razgovor z avtorjema in gosti.

Prireditev bo trajala predvidoma tri ure. Vstopnine ni.

Priznani strokovnjak – psihoterapevt Bogdan Žorž se je rodil 27. februarja 1948 v kraju Tabor nad Dornberkom. Po gimnaziji je študiral psihologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je diplomiral leta 1971. Več let je delal v CSD Nova Gorica, pozneje ga je tudi vodil. Kot psiholog se ukvarja v glavnem z vzgojnim svetovanjem, mladinskim prestopništvom in obrobnimi psihološkimi pojavi v družbi. Ima evropsko diplomo iz »geštalt psihoterapije« ter splošno evropsko diplomo iz psihoterapije. Razvil je izviren družinski model terapevtske pomoči otrokom in mladostnikom. Je priljubljen predavatelj in pisec strokovnih in poljudnih člankov. Napisal je več knjig. V enem izmed intervjujev na temo vzgoje malo za šalo, malo zares pravi: »..danes povprečen starš ve veliko več o vzgoji, kot je pred sto leti vedel strokovnjak. In vendar je danes veliko več vzgojnih problemov kot včasih..« in tudi: »Knjig za strokovnjake je dovolj. Mislim, da je potrebno pisati tako, da lahko napisano razume tudi starš, ki nima neke pedagoške ali psihološke izobrazbe.«

Avtorica knjige Zlorabljen otrok v sistemu države Natalija Markač je mati dveh hčera. Knjiga, ki jo bo predstavila, je ugledala luč sveta v prvi polovici leta 2008. V njej avtorica opisuje svoje življenje in življenje svojih dveh hčera v dolgoletnih peripetijah v zvezi z ukrepom rejništva za svoji dve hčerki. Danes hčerki spet živita pri njej…

Dogodek so finančno podprli Nova Kreditna banka Maribor, Mestna občina Maribor, Občina Hoče – Slivnica in Informatika d. d., Maribor.

PATOLOŠKI NARCISIZEM 1.del

V zadnjem času ko se pogovarjam s starši, ki imajo probleme z bivšimi partnerji pri urejanu stikov s svojimi otroci ugotavljam, da je vsem tem osebam neki skupni imenovalec PATOLOŠKI NARCISIZEM ponavadi z kombinacijo mejne deformacije osebnosti ali kašne druge oblike vedenjskih motenj. V veliki večini tu prevladujejo ženske, matere, a ne morem mimo tega, da so tudi taki nekateri moški,očetje a vendarle če pogledamo realno, je takih očetov, ki namenoma odtujujeo otroke, preprečujejo stike in otroka uporabljajo kot orožje maščevanja... zelo malo.
Poleg tega ugotavljam, da je PATOLOŠKI NARCISIZEM zelo prisoten pri ženskah,ki so večini tudi vse matere, ter delajo v javnem sektorju kot socialne delavke, sodnice, učiteljice, zdravnice, odvetnice, izvedenke, vzgojiteljice itd...Pri nekaterih je to zelo izraženo kot recimo pri socialnih delavkah( lep in zelo hud primer si lahko ogledate tukaj, kjer piše soc. delavka, ki je bila najverjetneje zalorabljena s strani očeta, ali pa kako drugače ni imela prisotnega očeta v otroštvu in je šla študirat samo zato, da bi se maščevala moškemu spolu Starševstvo + in sami presodite), sodnicah, izvedenkah in odvetnicah, kar očetje občutimo na lastni koži in zaradi tega trpi tudi marsikateri otrok, kar je nedopustno. Na žalost se te osebe zelo spretno skrivajo, manipulirajo in izognejo kakršnikoli odgovornosti za škodo, ki so jo povzročili marsikateremu očetu in otroku in se jih ne obravnava kot osebe,ki imajo težave in bi rabile strokovno pomoč kaj šele preganja ali kaznuje za svoja dejanja, ki so ponavadi zelo usodna za straše in otroke, ki so bili podvrženi postopkom v njihovih inštitucijah.

VIR: morigiana

Če že imate v vašem življenju narcisa, neglede nato ali je to vaša bivša ali vaš bivši partner in podobno,tale tekst prihaja veliko prepozno. Lahko pa, nažalost, samo potrdi vaše dvome in pekel v katerem živite

Dokler je sama grandioznost glavno dijagnostično zaznamovanje PATOLOŠKOG NARCISIZMA (NPL), obstajajo podatki kateri nas napeljujejo na zključek, da se patološki narcisizem javlja v dveh oblikah, (a) grandiozno stanje zavesti pri mladih adolescentih kateri se lahko korigira v kasnejših življenskih izkušnjah, in (b) stabilna deformacija opisana v DSM-IV (ameriški Priročnik za diagnozo mentalnih obolenj) kateri ni toliko definiran s grandioznostjo, temveč z resnimi deformacijami v medčloveških odnosih.

Po nekaterih teorijah, je vzrok narcisizma zgodnja afektivna deprivacija, nasprotno pa klinični dokumenti opisujejo narcisoidno osebo bolj brezvoljno, kot pa nesposobno. Vkolikor je NPL povzročen z poškodbami nastalimi v času infanitilnosti in sledujočimi »kratkimi-stiki« pri nadaljnem razvoju, potem bo on vejetno neozdravljiv. Nasprotno pa, v primeru, da je narcisizem deformacija v obnašanju v katerem je nastal, potem obstaja neka možnost, vendar zelo majhna, da se bodo te deformacije lahko odpravile. Klinična literatura na temo NPL je bolj teoretske narave, apstraktna in posplošena, z zelo malo opisi kliničnih primerov, kar sugerira, na to, da kliničarji (zdravniki-stroka) nimajo veliko praktičnih izkušenj z narcisizmom. Obstaja kar nekaj razlogov za to:

- Zastopanost NPL se ocenjuje na okrok 1% celotne populacije na zemlji

- Narcisi se retko podvržejo tretmajem,terapijam in ko pride do tretmana je napredek zelo počasen. Tu lahko govorimo o najmanj eno ali dve leti terapiji z nenehnimi seansami predno bo narcis lahko priznal, da je tudi od kliničnih terapeutov včasih neka korist. Težko je držati narcisa dovolj dolgo pod terapijo, da bi se dosegli resni rezultati in malo ljudi ima dovolj denarja za tretmane, ki ne omogočajo veliko in dolgo trajajo.

- Večina stroke se ne zaveda dejstva, da se poročila narcisa o njegovem napretku ne morejo vzeti za realna in merljiva glede na dejstvo, da je laganje ena od njihovih glavnih značilnosti in da v veliko primerih pomankanje empatije napeljuje narcisa na zelo netočne interpetacije tistega kar drugi ljudje govorijo ali delajo, tako, da oni lahko verjamejo ,da jih drugi imajo radi in spoštujejo neglede na preteklost v kateri so pokazali neobčutljivost in težnjo po izkoriščanju drugih ljudi v odnosih z njimi.

- Grandioznost je poseben primer, medtem ko, pomankanje empatije in eksploatatorski (izkoriščevalski) odnos do drugih ljudi ni specifičen samo za NPL, ravno tako tudi potreba človeka, da drugi v njej vidijo nekaj specialnega ali posebnega. Diferencijalna dijagnoza NPL-ja se postavi na podlagi odsotnosti nakaterih faktorjev v obnašanju osebe. Mejna deformacija osebnosti-MDO (Borderline Personality Disorder) ima nekatere upadljive podobnosti z NPL-jem, medtem, ko se MDO karakterizira s težnjo povzročanja poškod samemu sebi ali samopoškodovanju, grožnjami s samoumorom ali poskusi samoumora, bo narcis zelo retko poškodoval samega sebe na takšen način.

MDO (Borderline Personality Disorder) lahko vključi tudi živčne zlome, ki pa niso karakteristični za NPL (Patološki Narcisizem), čeprav se lahko zgodijo. Potreba po iskanju nenehne pozornosti drugih oseb, je tudi prisotna pri histionske deformacije osebnosti- HDO, vendar, MDO in HDO primeri so strogo orjentirani k zadrževanju medsebojnih vezi s drugimi osebami, medtem ko je pa za NPL značilno, da osebe, ki trpijo od te deformacije imajo nagnjenje k odtujevanju od drugih, prav tako pa se izogibaju kakršne koli intimnosti s drugimi ljudmi.

Pri deformaciji osebnosti, grandioznost je posebno karakteristična za NPL, vendar se nahaj tudi pri drugih psihičnih težavah ali deformacijah.

Pri psihopatih se tudi kažejo znaki patološkega narcisizma vključno s grandioznostjo, vendar psihopat se razlikuje od patološkega narcisa po tem, ker bo psihopat voljan uporabit fizično silo za dosego svojega cilja , medtem ko bo patološki narcis redko kdaj uporabljal kriminalna dejanja ; narcisi se pogosto zgražajo nad fiičnim kontaktom s drugimi, čeprav v navalu besa znajo biti tudi napadalni.

10 NAJVAŽNEJŠIH SIMPTOMOV PO KATERIH PREPOZNAMO OSEBO, KI TRPI Z PATOLOŠKIM NARCISIZMOM

1. ZELO VELIK OBČUTEK SAMOPOMEBNOSTI ( npr.vedno pretiravajo ko govorijo o svojih uspehih in pričakujejo priznanja, čeprav si jih niso zaslužili.

Navadni narcisi kažejo pretiran občutek samopomebnosti, ali ko govorijo o družini, delu, ali o življenju nasploh, kot, da nihče drug ne obstaja v njihovi sliki. Karkoli počnejo, oni so tisti ,ki so glavna zvezda, dajejo občutek kot, da na svojih plečih nosijo herojsko odgovornost za njihovo družino ali podjetje, da morajo oni poskrbeti za vse, ker so njihovi partnerji ali sodelavci odvisni od njih oz. niso v stanju funkcionirat brez njih.

Oni ignorirajo ali sploh ne cenijo sposobnosti in pomoč drugih in se pritožujejo, kako jim nihče nikoli ne pomaga ; lahko da spodbudijo pri drugih sočutnost in občudovanje za svoje herojsko soočanje z življenskimi težavami in problemi ali pa nesebično požrtvovalnost ,kadar gre za druge( čeprav si ti drugi »niso zaslužil«). Vendar, ta njihova vsakodnevna grandioznost je eden od aspektov narcisizma, kateremu lahko hitro nasedete, razen ,če dobite priliko in jih obiščete doma ali v službi in ugotovite, ter se prepričate, da so tudi drugi ljudje vključeni v razna dela, v večini primerov, oni celo opravljajo dela, ki normalno pripadajo njemu.

Narcisi bodo vedno trdili kako dosegajo spektakularne rezultate na ulagajoč neki veliki napor ali investicije (po domače z levo roko), in pri tem ustvarjajo občutek, da je njihov čas in denar bolj vreden od časa in denarja drugih.

V širši uporabi, pojmi kot so narcis, narcisoidnost in narcisoiden, pomenijo absurdno aroganco, ki se kaže na ljudeh, katere so ambicije in aspiracija veliko večje kot so pa vidne njihove realne sposobnosti in talenti. Včasih se ti pojmi uporabljajio za ljudi, ki so enostavno »polni sebe«, tudi takrat ko so njihovi resnični rezultati spektakularni. Izredni zabavljači ali pa športniki niso vedno skromni, vendar niso grandiozni vkolikor je njihovo vrednotenje samih sebe realistično; npr., Muhammad Ali ali Cassius Clay je bil znan po tem kako se je hvalil, da je on najboljši in najlepši, vendar je on res v nekem obdobju svoje kariere bil najboljši,nepremagljiv in najlepši bokser, tako, da njegovo vrednotenje samega sebe ni bilo grandiozno.

Nekateri narcisi se bombastično halijo in poveličujejo sami sebe, vendar, mnogi od njih so neupadljivi v javnosti, in čuvajo svoje namene in autokratsko obnašanje za tiste, ki so jim najbližji in najdražji. Ponavadi napadalno grandiozno obnašanje vključuje pričakovanje nekega posebnega tretmaja ali občudovanja vkolikor trdijo, da poznajo pomembne in močne osebe ali pa vkolikor sami zase trdijo, da so izjemno inteligentni in nadarjeni.

Grandiozne trditve narcisoidnih oseb so običajno samo površinsko možne fabrikacije, katere z lahkoto pokajo po šivih vkolikor se izpostavijo eni majhni kritični analizi. Njih je najlažje prepoznati po njihovih dejanjih : ali so ona res pomembna? (Veliko govorijo, konkretno pa nič ne naredijo.) Geniji, ki so istočasno narcisoidni so velika retkost. Prej bomo srečali 1000 narcisoidnih oseb, kot pa enega genija.

se nadaljuje...

MLADOLETNICA TOŽI DRŽAVO ZARADI UNIČENEGA OTROŠTVA

MLADOLETNICA TOŽI DRŽAVO: NA SODIŠČU SPET O OŠKODNINI ZA UNIČENO OTROŠTVO

Mladoletnica toži državo: Na sodišču spet o odškodnini za uničeno otroštvo
Sodišče mora še enkrat odločiti o tožbi mladoletne Daše Jež, ki od države zahteva odškodnino zaradi ravnanja državnih organov

ponedeljek, 14.04.2008
Tekst: Sven Berdon

LJUBLJANA - Dobrega pol leta po tem, ko je ljubljansko višje sodišče razveljavilo odločitev okrožnega sodišča, ki je zavrnilo odškodninsko tožbo mladoletne Daše Jež proti državi, se je na tukajšnjem okrožnem sodišču začelo novo sojenje v tem občutljivem primeru.


Naj spomnimo, da danes 16-letna Daša od slovenske države terja rekordno odškodnino v višini skoraj 4,2 milijona evrov. Na sliki: Stojan in Daša Jež. (Foto: Dokumentacija Dnevnika)


Naj spomnimo, da danes 16-letna Daša od slovenske države terja rekordno odškodnino v višini skoraj 4,2 milijona evrov. Njen oče in zakoniti zastopnik Stojan Jež namreč državnim ustanovam (od celjskega sodišča do centra za socialno delo v Žalcu) očita, da po razvezi staršev niso upoštevale njene želje in ji omogočile, da bi živela pri očetu v Veliki Pirešici pri Žalcu in ne pri materi v Ljubljani, čeprav je to ponavljala ves čas.
Sodišče bo postavilo izvedenca


Včerajšnje sojenje ni trajalo dolgo. Okrožno sodnico Mojco Lobnik je najprej zanimalo, ali lahko stranki prideta do kakšnega dogovora, vendar je državno pravobranilstvo vztrajalo pri neutemeljenosti tožbe, čeprav je višje sodišče v veliki meri pritrdilo pritožbi Dašinega pooblaščenca, odvetnika Boštjana Verstovška. Pravobranilstvo je sodišču nato predalo pripravljalno vlogo, v kateri je pojasnilo svoje »materialno pravno stališče v tej zadevi«, kar je Verstovšek takoj ocenil kot novo zavlačevanje državne strani: »Po odločitvi višjega sodišča so imeli več kot pol leta časa za pripravo vloge, zato bi jo lahko vložili pravočasno, ne pa šele zdaj.«

Sodišče se je kljub temu odločilo, da mora tožeča stran v roku 15 dni odgovoriti na navedbe državnega pravobranilstva, sodišču pa mora sporočiti tudi vprašanja, ki jih bo pripravila za sodnega izvedenca psihologa. Sodišče bo izvedenca, ki bo pripravil strokovno mnenje o primeru, izbralo v kratkem, sojenje pa je zaradi tega preloženo za nedoločen čas. Najverjetneje se bo nadaljevalo v začetku poletja.
Sojenje pred drugim sodnikom


Prav postavitev izvedenca je bila ena od spornih točk na prvem sojenju, saj je sodnica Božena Novak, ki je vodila primer, zavrnila Verstovškov predlog za zaslišanje psihologa, češ da »za kaj takšnega ni potrebe«. Sodnica je nato tožbo proti državi zavrnila, Verstovšek pa je spisal obširno pritožbo na višje sodišče, ki se je strinjalo, da je prvostopenjsko sodišče zagrešilo absolutno in relativno kršitev določb zakona o pravdnem postopku, ko je samo ugotavljalo tudi dejstva, ki jih država kot tožena stranka sploh ni zatrjevala in je zanje izvedela šele s sodbo. Višje sodišče je Verstovšku pritrdilo tudi v številnih drugih očitkih, ugodilo pa je tudi njegovemu predlogu, da naj primer v novo sojenje dodeli drugemu sodniku, kar se ne dogaja ravno pogosto. Okrožno sodišče bo moralo na novem sojenju med drugim presoditi o tem, ali je šlo pri štiri leta trajajočem postopku, ki bi ga morali obravnavati prednostno, za kršitev pravice do sojenja v razumnem roku.

Dekličin oče Stojan Jež že od začetka postopka vztraja, da so slovenske institucije kršile ustavo ter številne zakone in mednarodne pogodbe, denimo konvencijo OZN o otrokovih pravicah. Daša je morala zaradi tega po razvezi staršev prestajati dolge sodne postopke o dodelitvi otrok, državni organi pa so ji največjo škodo povzročili s tem, da so bili ves čas gluhi za njene želje. Vse skupaj je trajalo skoraj štiri leta, dokler ni marca 2002 zadeva dobila epiloga na ustavnem sodišču. Daša se je takrat lahko vrnila k očetu, šele dve leti pozneje pa je lahko za njo prišla tudi mlajša sestra Asja, v imenu katere je Stojan Jež prav tako vložil tožbo proti državi, vendar ta še čaka na obravnavo.