Iščem sponzorja za tisk t-shirt majičk.

Spoštovani!

Iščem spozorja, ki je pripravljen pomagat in natiskat poljubno število t-shirt majičk, kolikor pač je zmožen z našim logotipom, ki smo ga prevzeli od angležev "Fathers 4 rights", majčke bi bile bele barve z vijolično roko, ker je vijoilična barva pomeni ENAKOPRAVNOST internacionalno po vsem svetu na socialnem področju. Na hrbtu bi pa napisali za kaj se zavzemamo kot naprimer " enakopravno straševstvo", "pravice do enkopravnih stikov", "družinska sodišča", "ukinitev CSD-jev", "Slovenija". Upam, res upam, da mi bo končno upelo ustanoviti skupino, društvo , stranko , boli me briga v kakšni obliki amapak, je pomembno za kaj in kdo bo v njej. Starš je zame starš in ne razlikujem na ženske in moške ,pomebno je le ali je dober ali slab! Te svinjarije se dogajajo tako ženskam kot moškim, žal smo v veliki večini moški a so tudi ženske, (primer Natlije Markač) ki jim CSD-ji, bivši partnerji, sodišča, pokvarjeni odvetniki itd...uničujejo življenje, odtujujeo otroke, uničujejo življenja naših otrok itd...

Lp
Slavko Majkić

Zopet kazenska ovadba po (KZ-1) odvzem mladoletne osebe

Ne znam vam opisat bolečino in žalost, ki jo doživljam ta trenutek a nimam nikogar, da bi mu se vsaj zjokal na ramenih zato bom zlil svoja čustav v blogu. Ravno ko sem mislil, da je konec in, da sem končno nekaj dosegel, glede količine stikov in izven šolskih aktivnostih mojega otroka danes zopet nisem imel stika,ker je sicer najin vikend. Mati je enostavno vpisala otroka na neki doplonilni krožek v času ko bi mora biti z mano in ko ima športne aktivnosti pri meni(je celo v reprezentnaci Slovenije in je od nedavna postala tudi Svetovna prvcakinja) in je ni bilo ne pred šolo ne doma. To sem dosegel z začasno odredbo saj mater ni otroku pustil ukvrajati se s tem športom, niti tekmovati ko je pri njej in sem dosegel na sodišču ,da ji mora omogočit vse v zvezi s tem športom, ker si on to želi tudi ko ni pri meni. Še sodnica ji je zabruslila , da če bo tako nadaljevla bo otroka predodelila meni in potem smo dosegli poravnavo. Si lahko prestvaljate kakšna mater je to, da svojemu otroku preprečuje ukvarjanje z športom ki ga obožuje in v katerem je celo zelo uspešna Svetovna prvakinja!!!! Samo njo to ne briga niti najmanj in je zopet zmanipulirala otroka in jo vpisala nekam sigurno pod vplivmom manipulcije. Žal nima drugih možnosti kot, da sem odšel na policijo in podal kazensko prijavo in sedaj bom podal tudi tožbo za pre dodelitev otroka meni, ker enostavno se to ne bo nehalo nikoli. Hudo mi je za tamalo,ki ni nič kriva in verejtno si res želi ta krožek samo jo mati tako spretno manipulira, da je enostavno zbegana in mi je hudo zanjo, ker vem,da sedaj trpi in ji je hudo. Jaz pa ne vem, več kaj narediti saj sva 5 let uložila oba skupaj v to orgomno energije in se žrtvovavala od vožnje, treningi, tekmovanja, oprema(vse sem plačeval sam mater niti enega centa). Enostavno tudi jaz ne zmorem več in očitno ima mater tolko vpliva nanjo kljub temu, da je pri meni 11-12 dni na mesec , še vedno premalo, ker nam je sodnica kratko malo odvzela dva dni na mesec, češ, da je to dvolj dni, da vzgajam otroka!!!!, ki sva jih že imela po poravnavi in je otrok sam zahtevala od CSD te dneve nazaj in dala izjavo z katero sem dosegel začasno odredbo oz, poravnvano glede njenega ukvarjanja z športom. Pred kratkim sem zbral tudi vse dokumente ,da pridobi status vrhunskega športnika in je mati vrgla stran ,ker je ona skrbnik itd...čeprav je odličnjakinja a ima vedno več obveznosti do reprezentance Slovenije.

Povejte mi kakšne so to matere, ki to počnejo svojim otrokom in kaj mi je storiti? Enkrat sem že podal kazensko ovadbo pa je sodišče zvrglo, da preprečevanje stikov ni odtujitev otroka in bla blka bla...jojj ta naša sodišča in CSD kdaj se bo najdu tožilec in odvetnik ko bodo koga od njih zaprli. To je navadna banda, ki jemlje dvakoplčevalski denar, da nam uničujejo življenja.

KAZENSKI ZAKONIK

Odvzem mladoletne osebe 190. člen

(1) Kdor protipravno odvzame mladoletno osebo roditelju, posvojitelju, skrbniku, zavodu ali osebi, ki ji je zaupana, ali jo zadržuje in preprečuje, da bi jo imel tisti, ima ima pravico do nje, ali kdor zlonamerno onemogoči, da bi se uresničila izvršljiva odločba glede mladoletne osebe, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta

(2) V primeru, da je dejanje povzročilo poslabšanje duševnega ali telesnega zdravlja mladoletne osebe ali jda je ogrozilo njen razvoj, se kaznuje do enega leta do petih let zapora

(3) Če se izreče sodišče pogojno obsodbo, lahko naloži storilcu, da mora mladoletno osebo tqkoj iuzročitio upravičencu ali omogočiti uresničitev izvršpljive odločbe glede mladoletne osebe

(4) Če je storilec dejanje iz prvega ostavka tega člena prostovoljno izročil mladoletno osebo upravičencu ali omogočil uresničitev izvršljive odločbe, se mu kazen odpusti

Ta 4 člen je idiotizem prve vrste, se pravi prvo te lahko jebejo v glavo in ti otroka odvtame potem ti ga pa da prostovoljno vrne in nikome ništa al kaj??? E moja Slovenija , še za v Afriko niso vaša sodišča kaj šele za Evropo!

Ne bom se predal le otroka mi je žal, ker vem,da sedaj doma joka in ji je hudo in prav nične morem samo čakam lahko ali bo policija kaj storila in člim prej na sodišče takoj v ponedeljek grem podat zahtevo za predodelitev in začasno odredbo. Ne želim , da jo denarno kaznujejo ampak si ta ženska zasluži zapor mogoče je bo to spametovalo! Vem da je se nekomu to grozno zdi ampak že 15 let se jaz ukvarajm z takimi zadevemi in kaj vse so mi storili od psihičnega zloma, do finančnega propada izgub nekja služb itd... se vam niti ne sanja razen tistim, ki to doživljajo kot Natalija Markač in pdobni.

Očetje za pravice Slovenija
Slavko Majkić

Očetje so pogosto diskriminirani

Čeprav nekatere (državne) ustanove diskriminacijo očetov še zmeraj pometajo pod preprogo, pa je vedno več strokovnjakov pripravljenih o tem spregovoriti javno

Eno je teorija, drugo je praksa. Prva zagotovo ne dopušča diskriminacije glede na spol. V praksi pa zagotovo prihaja do kršitev, saj je splošno znano, da imajo ženske v postopkih reševanja družinskih zadev določeno prednost," potrjuje razsežnost problematike predsednica Belega obroča Vlasta Nussdorfer, ki ima za seboj tridesetletno tožilsko prakso. O povedanem naš sogovornik, ki je oče sedemletnega dečka in ki ga zaradi zaščite otroka ne bomo imenovali, lahko pripoveduje na dolgo. Pred nekaj leti se je namreč razšel s svojo zunajzakonsko partnerico, otrokovo mamo. V sodni poravnavi je bilo določeno, da se ji dodeli vzgoja, varstvo in oskrba otroka. Sodišče je v istem sklepu naznanilo potek stikov med otrokom in očetom ter zapisalo: "V kolikor bo prišlo do situacij, ki niso predvidene s to poravnavo, naj se tožeča in tožena stranka dogovarjata o spremembah sproti in drug drugega o njih pravočasno obvestita." Na prvi pogled jasna določba. Na prvi. Vsak nadaljnji pogled razkriva namreč že prej omenjeni teoretično-praktični razhod.

Tri mesece zapora

"Sin si je zaželel kopanja v čateških toplicah. Da bo zaradi tega prišel domov namesto v nedeljo dan kasneje, sem njegovo mamo obvestil dvakrat; enkrat tudi po telefonu vpričo družinskega prijatelja, s katerim sva skupaj čakala na konec treninga najinih otrok," razlaga oče. Mati otroka ga je zaradi tega dogodka ovadila, na podlagi česar je mariborsko okrajno tožilstvo izdalo obtožni predlog sodišču zaradi protipravnega zadrževanja mladoletne osebe. Hkrati je tožilstvo predlagalo kaznovalni nalog in izrek pogojne obsodbe, v kateri naj bi mu sodišče določilo kazen treh mesecev zapora, ki pa naj ne bi bi bila izrečena, če obdolženi v preizkusni dobi enega leta ne bi storil novega kaznivega dejanja. Tako je sodišče očetu izreklo predlagano kazen z obrazložitvijo, da: "je mogoče zanesljivo ugotoviti, da je obdolženi storil kaznivo dejanje - odvzem mladoletne osebe." In to kljub temu, da je po lastnih navedbah upoštevalo tudi uradni zaznamek, v katerem je družinski prijatelj policistom povedal, da je slišal, da je oče mamo po telefonu poklical in jo obvestil, da se otrok vrne domov dan kasneje, kot je predvideno v poravnavi. "Ko sem bil o tem obveščen, mi je zaledenela kri. Vse skupaj se mi je zdelo popolnoma brez smisla. Spraševal sem se, ali naj me bo od sedaj naprej strah, kaj bo naslednjič, ko bom slučajno zamudil. Zato sem se pritožil in situacijo ponovno kronološko pojasnil ter sodišče opozoril, da je v poravnavi o dodelitvi skrbništva jasno zapisano, da se v primeru sprememb s sinovo mamo obvestiva." Kasneje je sodišče pritožbi ugodilo, sodbo o kaznovalnem nalogu pa razveljavilo.

Naslednji mesec je oče ovadil mamo. Policistom je navedel, da mati že večkrat ni ravnala v skladu s poravnavo in postregel z datumi, kdaj mu je stike s sinom onemogočila. Mariborsko okrajno tožilstvo je kazensko ovadbo zaradi suma kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe zavrglo z utemeljitvijo, da "ni podan utemeljen sum, da je ovadena storila očitano kaznivo dejanje. V poravnavi je bilo namreč določeno, da v kolikor bo prišlo do nepredvidenih situacij, naj se stranki sproti dogovarjata in pravočasno obveščata." Očeta je zadelo kot strela z jasnega: "Še danes ne morem razumeti, kako je možno, da je ista določba poravnave zanjo veljala, sam pa sem dobil pogojno kazen treh mesecev zapora," je obupan.

Vrhovno državno tožilstvo diskriminacije priznalo

Ko smo pristojno okrajno tožilstvo o primeru povprašali, so nam sporočili: "Obstoj utemeljenega suma ocenjuje državni tožilec na podlagi svoje presoje podatkov in dokazov, ki jih je zbrala policija, preiskovalni sodnik ali jih je izbral sam." Očitno pa se izbrani dokazi evalvirajo različno: "Prav s tem razlogom sem ustanovil društvo. Takih primerov je ogromno. Trenutno imamo 142 registriranih članov, vendar z mano vzpostavljajo stike očetje s podobnimi težavami skoraj dnevno," razlaga Samo Ahlin, predsednik društva Izgubljeni princ, ki povezuje očete s podobno problematiko. Prav Ahlin pa nam je posredoval dve leti star dokument, v katerem je varuhinja človekovih pravic, Zdenka Čebašek Travnik, podala mnenje o enem od spornih primerov, kjer je komentirala odgovor vrhovnega državnega tožilstva. Slednji je vseboval pojasnilo, da storilec odvzema mladoletne osebe ne more biti tisti izmed roditeljev, kateremu je otrok sodno zaupan v varstvo in vzgojo. Varuhinja je v istem dopisu oznanila: "Različna tolmačenja pravnih predpisov in na tej podlagi tudi njihova uporaba upravičeno vzbujajo pri posameznikih nezaupanje v pravno državo in pomisleke o diskriminatorni obravnavi storilcev kaznivih dejanj glede na spol. Na to smo opozorili tudi vrhovno državno tožilstvo, za kar se je slednje zahvalilo in sporočilo, da je problematiko skrbno preučilo in ugotovilo, da dejansko prihaja do različnih tolmačenj, zlasti v primerih, ko gre za obravnavo zadev, ki se nanašajo na ravnanja roditelja, ki mu je bil otrok zaupan v varstvo in vzgojo z izvršljivo sodno odločbo." Kljub temu pa se le dve leti kasneje zdi, da vrhovno državno tožilstvo za to tematiko ni nikoli slišalo, saj vztrajajo: "Državni tožilci ravnajo po ustavi in zakonih in ne diskriminirajo."

Zaradi stroškov se zatakne

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve komentirajo: "V kolikor bi kateri izmed staršev menil, da je bil na podlagi sodne odločitve diskriminiran ali da sodišče svoje odločitve ni oprlo na pravilno ugotovljeno dejansko stanje, ima možnost vložitve pravnega sredstva." Enako so komentirali primer našega sogovornika tudi na mariborskem tožilstvu: "V kolikor se oškodovanec ni strinjal z odločitvijo državnega tožilca, bi lahko v roku osmih dni po prejemu sklepa sam začel kazenski pregon zoper osumljeno." In prav tukaj se zatakne, saj kot nam je pojasnil Ahlin: "Vsem članom našega društva je popolnoma jasno, da v kolikor se z odločitvami ne strinjamo, lahko gremo v zasebno tožbo, žal pa to s seboj prinese različne stroške. Prav zato večina očetov na tej točki popusti." S sodnimi postopki pri podobnih primerih pa ima kot sodni izvedenec več kot dvajset let izkušenj psiholog in direktor Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše, Heliodor Cvetko: "Očetje se najprej počutijo diskriminirane ob drugačnem odzivanju strokovnjakov in institucij do njih že v času, ko sta partnerja še skupaj, če prihaja do nesoglasij, ekscesov, vključevanja koga 'od zunaj' ali če kateri od njiju, ali oba skupaj, poišče pomoč. O tem drugačnem odzivanju in diskriminatornem ravnanju do njih je še več pritožb v fazi dejanskega razhoda partnerjev, določanja skrbništva, urejanja stikov, preživnine in drugih obveznosti. Neki višek teh pritožb pa seveda 'leti' na postopke v okviru pravosodnega sistema, ko gre za odločanje s trajnejšimi in/ali dokončnimi posledicami."

Pripomore lahko tudi družba

"Na tem področju bo treba narediti še marsikaj. Enakopravnost med moškimi in ženskami se ne sme pokazati šele na sodišču, vendar že mnogo prej. Naša družba še vedno gleda na ženske, ki jim sodišče ne zaupa otroka v vzgojo, varstvo in oskrbo, kot na slabe matere. Ste že slišali, da bi o takih materah rekel kdo kaj dobrega? Prav zato je treba narediti korak naprej. Le tako bodo očetje povsem enakopravni," razsvetljuje Nussdorferjeva. In doda: "Nekateri očetje res občutijo obup, zato je treba o tem govoriti. Tematika je tako pereča, da letno na to temo dobimo več sto pisem." Z njo soglaša tudi Heliodor Cvetko: "Feminizacija pravosodja in strok, ki so tukaj praviloma vključene, verjetnost tozadevnih krivic povečuje. Kakor tudi predsodki in stereotipi okrog starševstva, predvsem pa razrušeni odnosi med bivšima partnerjema do te mere, da nista sposobna skupaj definirati 'dobro' njunega otroka, kaj šele v skladu s tem tudi ravnati." Preseneti: "Menim, da je pravosodni sistem kriv v manjši meri. Veliko bolj pa prav ljudje, ki so v te procese vpleteni. Zagotovo ima pri tem tudi precejšnji delež družba. Najtežje se je seveda boriti proti stereotipom in predsodkom. Težko je namreč dokazati, da z materjo (lahko) ni nič narobe, če je otrok dodeljen očetu, ali če z njim preživi več časa, kakor z njo. Prav tako je očetu težko ohraniti dober občutek (v sebi in pred javnostjo), če se odpove borbi za otroka ter v dobro otroka sprejme pogoje matere. V družbi namreč velja, da če se ne boriš, nisi pravi moški." Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pojasnijo: "Odločanje o zaupanju v varstvo in vzgojo je v pristojnosti sodišča, ki mora v vsakem primeru preučiti konkretne okoliščine z vidika otrokove koristi, pri čemer ima sodišče možnost odločiti, da se otrok zaupa v varstvo in vzgojo materi, očetu ali v primeru dogovora med staršema v skupno varstvo in vzgojo. Edino vodilo pri odločitvi je torej izključno otrokova korist, ne pa tendence družbe.

http://www.vecer.com/clanek2009102305480009



...nič drugače ni v Sloveniji in samo zanime me kdaj bodo naši vrli strokovnjaki to dojeli!

Nasilje nad moškimi v Sloveniji še zmeraj tabu

Sodba v imenu ljudstva = sodba v imenu radikalnih feministk!!!!!!!!!!!

Pred dnevi sem prijel "SODBO v imenu ljudstva", v treh točkah in sedmih straneh razlage sodnice, ki naj bi veljala eno pravičnejših na družinskem oddelku okrožnega sodišča v Ljubljani. Nisem presenečen nad izidom saj sem pričakoval še slabšo sodbo ,poleg tega pa mi je sodnica tekom leta in pol dolgega postopka, dala jasno vedeti, da kot moški in oče nimam nikakršnih pravic, saj ni upoštevala niti eno samo moje mnenje, izjavo, dokaz, ponujene priče itd...cca 100 strani spisa, poleg tega mi na zadnji obravanavi 15.12.2008 ni omogočila zaslišanje stranke v postopku, saj sem se branil sam, potem me ni poučila, kar je nejena dolžnost, o mojih pravicah in dolžnostih, nadalje ni mi dopustila pritožbo zoper izvedenca, ni mi omogočila prepis zadnjega zapisnika in še kar je največja farsa sodbo je izdala še isti dan, to se pravi, da je me je že zdavnaj diskriminrala. Sodba v imenu ljudstva! Katerga ljudstva gospa sodnica vas jaz javno sprašujem?


1. Mladoletna hčerka pravdnih strank....se zaupa v varstvo in vzgojo materi
Pa me zanima ga.sodnica, kaj to pomeni, da jaz ne rabim več skrbeti in varovati za svojega otroka, ko je pri meni 10 dni na mesec? Se ne rabim več ukvarjat z njeno vzgojo? Ne smem sodelovati v pomembnejših vprašanjih o razvoju in vzgoji mojega otroka? Resnično me zanima kaj to pomeni, razen, da je otrok prijavljen na materinem naslov, kar je že ves čas protizakonito, Kaj je z mojo roditeljsko pravico?

2. Medsebojni stiki med mladoletno...in očetom potekajo na naslednji način:
v nadaljevanju mi gospa sodnica določila, kdaj sem lahko s svojim otrokom in nama je odvzela 4 dni stikov na mesec, ki sva jih imela več po poravnavi iz leta 2001, ki pa jo je kršila tako mati, kot CSD, kot seveda sodnica, ki ni postavila niti enega samega vprašanja zakaj mi gospa preprečuje in omejuje stike, saj sem nič kolikokrat prijavil na CSD, varuhu itd...in imajo v spisu vse dokumente, točne datume in dokaze. Poleg tega pa se je požvižgala na zakon , da imajo otroci pravico do obeh staršev enakopravno, razen ,če kdo od staršev zanemarja ali psihično in fizično škoduje otroku. Ob tem pa ga.sodnica pozablja zakaj sem sploh prišel na CSD 2001 iskat po pomoč jaz!!! Zato sprašujem sodnico, s kom bo moj otrok, ko je mati ves dan v službi in je sama do 23h zvečer, in niso najini dnevi za druženje? Poleg tega pa mi je mati ponovno v decembru preprečila 5 dni druženja in v januarju počne enako in me zanima kaj bodo storili sedaj ,ko se mati ne drži niti tele odločbe, ki sicer še ni pravomočna saj imam 15 dni časa na pritožbo na višje sodišče? Zanima me tudi ga.sodnica kaj je z dnevi, ko bi moral imeti stike z svojim otrokom in mati namenoma takrat otroka kam pelje ali jo prijavi na kakšen tabor in izlet brez, da bi se z mano pogovorila, ali pa jo celo odpelje v tujino in še zahteva,da to polovico plačam, potem pa nama ne nadomesti odvzetih dni? Upam, da mirno spite ga.sodnica.

3. Kar zahtevata stranki več ali drugače, se zavrne
tale zadnja točka je ša biser nad biseri, se pravi jaz zahtevam več (enakopravno) in mati drugače (manj) se zavrne iz katerih objektivnih razlogov ga.sodnica? Če si jemljete zakon in moč v svoje roke potem se vam ni treba bati in lahko napišete take bedarije.
Skratka farsa, da je ni primere. Namreč marca 2007 sem šel na CSD Moste ponovno prijaviti mater,da mi je odvzela vikend in ko sem prišel tja , je bila mati že prej in me je prijavila, da ji grozim. Seveda sem jo nekam poslal po telefonu ampak to je pa tudi vse. Soc. delavko in psihologinjo pa ni zanimalo zakaj mi je odtujila otroka in seveda tudi v poročilu, ki so ga oddali sodišču ni niti enega zaznamka o tem. Pa to ni bil osmaljen primer itd...CSD sem prijavil in je v postopku na MZDDSZ in soc. inšpekciji in tudi uradni ugovor zoper center in soc.delavko sem oddal pa se je sodnica vse eno oprla na njihovo mnenje. Nadalje 5.12.2007 so nezakonitoo zaslišali otroka, ki ni imela niti 9 let in so jo prislili ,da napiše celo urnik stikov itd...seveda sem nasprotoval temu, saj ni bilo razlogov, da bi otroka vpletali. Zaslišanje je bilo le eno stransko saj niso postavili niti enega vprašanja otroku o odnosu z mamo se pravi, da je otrok pod pritiskom in seveda posledično lahko misli da je nekaj narobo v najinemu odnosu in to je tudi bil namen CSD, da zmanipulirajo otroka. Recimo " kje pa si ko mami dela in ti nisi pri očiju?" To je pa že preveč a ne gospoda CSD? Bog ne daj, da bi napadali materinstvo. Moj hčerkica pa še naprej sama doma, banda jedna! Na koncu je otrok povedal, da želi biti enko z obema in z očetom celo vsak vikend in celo vsak drugi vikend od četrtka dalje pa do ponedeljka in to ima tudi sodnica izjavo, ampak koristi otroka so njej na zadnjem mestu in tudi v sodbi je potem lagala, da si je otrok premisli in ,da ji je tako uredu kot je. JA kaj ste pa mislila sodnica ko jo je še izvedneka zmanipulirala in celo napisala da psihično maltretiram otroka in ji govorim grdo o materi in o postopku itd... Halo pa kdo jo je pelajal na razgovor CSD in izvednecu ga sodnica? Kdo je odločil, da 8 letni otrok razume kaj se dogaja in posledice svojih izjav? Kriminal prve vrste in za vse to boste odgovarjalil banda jedna! Poleg tega pa mati otroku piše opravičila, da je bolana in mi jo je ponovno takoj po vaši sodbi ga. sodnica odtujila in odpeljala v tujino nisem imel nikaršnih stikov z otrokom od 15.12.2008 do 9 janurja 2009. Seveda pa je preveč pričakovati od takšne sodnice, da bi malo bolj pogledala v spis in najdla sodno odločbo, kjer je sodišče že izdalo, da mati ne sme otroka nikamor peljati do končanja postopka. Aja še o izvedenkinem mnenju nekaj. Sramota, da je ni primere!!!Zanima me po kateri znanstveni metodi pa je prišla do teh zaključkov v njenem mnenju? Po eni uri pogovora je on mene označila neuravnovešenega in čustveno nestabilnega (zaradi tega ,ker sem mati nekam poslal) in je to neprimerno vedenje potem pa nadaljuje, da sem se strinjal, da je mati skrbnik itd...takšne laži, da človek ne more verjeti. Mati pa ki nikoli ni imela očeta, pet let na trdih drogah in nikoli v nobenem programu urejanja,odklanjala vsako pomoč tudi na CSD in v drugih vstanovah, otroka mi samega pušča doma, njena lastna mati se jo je odrekla in ji lagala kdo ji je oče, mi preprečuje stike, je bila nasilna do otroka in mene ....je pa brez madežna in skratka enkratna oseba!!! Da ne govorim, da so v spisu mnenja psihologov in soc. delvcev (pa ne iz CSD-ja ,da ne bo pomote), kjer piše, da mati nujno potrebuje pomoč in, da odklanja pomoč! Pa lepo vas prosim!!!

Seveda ne bom odnehal in prav vsi bodo obtoženi, saj imam neizpodbitne dokaze kako naš sistem dela z očeti in otroci. Pričakujete v medijih vse poleg tega bom začel poimensko tudi javno obtoževat določene ljudi, ki so sodelovali pri temu seveda z dokazi,dejstvi in trdnimi argumenti. Žal mi je ,da pri nas ni odvetnika, ki bi imel jajca, pa mogoče poštenost in iskrenost ne bi bila odveč, ki bi mi pomagal. Ne morem si ga več privoščiti saj sem precej finančno na tleh tudi zradi vsega tega ,kar se mi že 10 let in več dogaja. Sem pa pripravljen vse narediti, če je kakšen pravnik ali odvetnik pripravljen mi pomagat. Ne morem takoj plačati , lahko pa vam nudim individualne inštrukcije borilnih veščin, ali narišem kaj , lahko delam pisarniška opravila v njihovi pisarni, avto vam dam kot garant, samo naj mi nekdo končno pomaga kot človeku in vsaj preveri moje trditve,dokaze in dokaže, da se mi dela velika krivica in še večja mojemu otroku.

Odtujevalni sindrom-ali ko si matere in očetje jemljejo pravice v svoje roke

Nimam veliko besed in izrazov, da bi opisal bolečino in žalost, ter frustracijo in jezo, ki jo doživljam zadnje dni ob spoznanju, da mi bivša odtujuje otroka pred mojimi očmi, še huje pa je spoznanje, da ji CSD in sodnica seveda s pomočjo sodne izvedenke zavestno pomagajo. Ne vem kaj naj še storim saj sem bil že vse povsod in kot pes prosil za pomoč, se ponižal, do take mere, da sem se odločil tudi čustva pokazati, kot je bolečina, žalost itd... seveda so to lepo izkoristili in me še bolj zabili. Popolnoma sem razčlovečen v smislu, da mi je sodnica vzela vse prav vse pravice, da se branim sam, saj sem moral zaradi finančne stiske odpovedati odvetnico, ki pa itak ni storila popolnoma ničesar razen, da je še poslabšla zadeve in me na zadnji obravnavi pustila na cedilu, kar je seveda moja bivša in njen odvetnik pridoma izkoristila in me s pomočjo sodnice še na novo obtožila različnih dejan, ki naj bi jih domnevno storil svojemu otroku. V življenju nisem doživel takega ponižanja saj kljub temu, da imamo izvedeniško mnenje, da vožnja ne vpliva na otroka toliko, da bi se ukinili stiki med tednom, je mater vztrajno trdila, da otrok po 5 letih še ni navajen 30 minutne vožnje in ji je celo sodnica diktirala v zapisnik in ji polagala besede v usta " gospa potem trdite, da se otrok še ni navadil vožnje, a to hočete povedat itd" . Seveda mi sodnica ni razložila moje pravice in dolžnosti, ker se branim sam in ko je zasliševala mojo bivšo sem mirno poslušal, ko pa sem jaz bil na vrsti mi je skakala v besedo non stop in sodnica nič. Ko sem pa zdvignil glas me je opozorila, da bom kaznovan, poleg tega mi ni razložila in omogočila, da jo jaz zaslišim in postavim vprašanja itd...To kako potekajo postopkih na sodiščih ko se govori o otrokovih pravicah je sramota ,da je ni primere a bojim se ,da ne bom zdržal več dolgo saj sem resnično psihično, čustveno in finančno zaradi več kot desetletje zlorabe s strani moje bivše, CSD, sodišč, izvedencev in tudi odvetnikov popolnoma na tleh. Kako naj se človek pobere v takih situacijah in še kar je najbolj pomembno kako naj pomagam svojemu otroku, ki je začela kazati že hude znake odtujitve? Vem samo, da ne smem odnehati saj si ne bom mogel oprostiti, pa če tudi umerem za to in sedaj sem definitivno pripravljen saj, če mi odvzamejo še drugega otroka ne vem če bom zmogel še najti smisel, da bi lahko še srečno in kolikor toliko spodobno živel. Odločil sem se ,da bom popolnoma vse objavil tukaj in na mojem osebnem blogu tako kot sem že začel skoraj pred enim letom a po drugi strani me je tako sram, da moram vso svoje življneje dajati na pladenj javnosti zato, da bi dosegel pravice kot oče, človek in starš, ter poskušal uveljaviti tudi pravice mojih otrok do stikov z mano in uveljaviti roditeljske pravice do nje. Vem, da se bodo večinoma odzvali tisti, ki se ne strinjajo z mano kot pa tisti, ki se in ki so pripravljeni pomagati ampak resnično nimam več kaj izgubiti saj je le bore malo človečnosti ostalo v meni. Na koncu zapisa lahko samo še v solzah zaželim svojemu sinu, ki so mi ga odtujili, vse najboljše saj je včeraj imel 17 let in ga nisem videl že 7let...vse najboljše sine moj.

...več o odtujevalnem sindromu si lahko preberete tudi tukaj
http://www.izgubljeni-princ.si/stran.php
?12



Očetje ZA pravice...zaustavimo diskriminacijo očetov in odtujevanje otrok!!!!

Daj risanke nazaj! Petition

Spoštovani, podpisniki te peticije zahtevamo, da se večerne risanke na RTV SLO1 vrne nazaj v tradicionalni termin ob 18:40.
Z začetkom predvajanja nove nadaljevanke Strasti ste večerne risanke zamaknili na zgodnejši termin ob 18:15.
Nesprejemljivo je, da se v želji po čimvečji gledanosti, na termin, ko je pred ekrani otroška populacija, plasira nadaljevanko, ki ni primerna za ciljno publiko večernih risank (predšolske in zgodnješolske otroke).
Poleg tega ste z zamenjavo termina v marsikateri družini s tovrstno otroško populacijo nepremišljeno posegli v ustaljeno večerno rutino (risanka, večerja in spat).
Vaše ravnanje je neprimerno, nedostojno in nedopustno za nacionalno televizijo.
PODPIŠITE PETICIJO NA: Daj risanke nazaj! Petition

"Zlorabljen otrok v sistemu države" predavanje Bogdana Žorža in predstavitev knjige Natalije Markač

ZDRUŽENJE MOČ

Sindikat rejniških družin,

Industrijska 13, 2000 Maribor

VABIJO

na predavanje BOGDANA ŽORŽA in predstavitev knjige NATALIJE MARKAČ

dne 17. septembra 2008 ob 13.00 uri v Kulturnem domu Hoče.

Avtorja bosta predstavila svoje delo, znanje in izkušnje s področja vzgoje in varstva otrok s poudarkom na sistemih vzgoje in varstva otrok zunaj družine – pri tujih ljudeh in tujih družinah.

Po predstavitvi bo moderirani razgovor z avtorjema in gosti.

Prireditev bo trajala predvidoma tri ure. Vstopnine ni.

Priznani strokovnjak – psihoterapevt Bogdan Žorž se je rodil 27. februarja 1948 v kraju Tabor nad Dornberkom. Po gimnaziji je študiral psihologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je diplomiral leta 1971. Več let je delal v CSD Nova Gorica, pozneje ga je tudi vodil. Kot psiholog se ukvarja v glavnem z vzgojnim svetovanjem, mladinskim prestopništvom in obrobnimi psihološkimi pojavi v družbi. Ima evropsko diplomo iz »geštalt psihoterapije« ter splošno evropsko diplomo iz psihoterapije. Razvil je izviren družinski model terapevtske pomoči otrokom in mladostnikom. Je priljubljen predavatelj in pisec strokovnih in poljudnih člankov. Napisal je več knjig. V enem izmed intervjujev na temo vzgoje malo za šalo, malo zares pravi: »..danes povprečen starš ve veliko več o vzgoji, kot je pred sto leti vedel strokovnjak. In vendar je danes veliko več vzgojnih problemov kot včasih..« in tudi: »Knjig za strokovnjake je dovolj. Mislim, da je potrebno pisati tako, da lahko napisano razume tudi starš, ki nima neke pedagoške ali psihološke izobrazbe.«

Avtorica knjige Zlorabljen otrok v sistemu države Natalija Markač je mati dveh hčera. Knjiga, ki jo bo predstavila, je ugledala luč sveta v prvi polovici leta 2008. V njej avtorica opisuje svoje življenje in življenje svojih dveh hčera v dolgoletnih peripetijah v zvezi z ukrepom rejništva za svoji dve hčerki. Danes hčerki spet živita pri njej…

Dogodek so finančno podprli Nova Kreditna banka Maribor, Mestna občina Maribor, Občina Hoče – Slivnica in Informatika d. d., Maribor.

VARNA HIŠA ZA MOŠKE

Varna hiša tudi za moške
Maribor | 23. 7. 2008, 21:42 | Daša Purgaj, časnik Žurnal24 | Komentarjev: 2

Varna hiša za moške je v našem prostoru nekaj popolnoma novega, zato zaenkrat
velikega povpraševanja še ni, vendar pa kljub temu potreba pa tej vrsti varne hiše obstaja.


Nasilje v družini



Fantje po 18. letu v varni hiši za ženske ne morejo bivati, zato moški potrebujejo svojo varno hišo, stik lahko navežejo prek telefonskih številk 051 622 193 ali 051 851 114. © Daša Purgaj

Pred mesecem je v Mariboru začela delovati prva varna hiša za moške v Sloveniji. Je zasebna, vodi jo Aleksander Kamenik: "Zanjo sem se odločil, ker sem prejemal klice moških, ki so sicer s težavo priznali, da potrebujejo pomoč. Do zdaj sem prejel osem klicev, večina jih je želela le pogovor, tako da v hiši trenutno ne biva nihče, za delovanje pa imam vse papirje in dovoljenja."

Financiranje


Prodaja, donacije, razpisi. "Sredstva dobimo s prodajo koledarjev in donacijami. Letos smo se prijavili tudi na razpis Mestne občine Maribor, kjer čakamo odobritev, poskušali bomo črpati tudi denar iz evropskih sredstev," je razložil Kamenik.

Verjamejo vsem

Varna hiša Nova ima tudi krizni center in stanovanje za ženske, za moške je trenutno na voljo ena garsonjera. Seveda strogo ločena. "Za razliko od državne varne hiše, kjer tarnajo nad prostorsko stisko, imamo mi vedno prostor," pravi Kamenik in dodaja, da za bivanje pri njih žrtve ne potrebujejo zdravniških potrdil o nasilju ali policijskih zapisnikov, zato je včasih težko ločiti, kdo jih izkorišča za prenočišče in kdo dejansko potrebuje pomoč.


Nihče ne dela tako kot jaz, saj me lahko ženske pokličejo 24 ur na dan, moški pa med 8. in 16. uro.

Aleksander Kamenik

Brezplačno bivanje

"Moški so večinoma žrtve psihičnega nasilja. Bivanje v varni hiši je brezplačno, potrebujejo samo denar za prehrano. Imamo tudi spremstvo žrtev v šolo, v trgovino in po opravkih," še razloži Kamenik. Varna hiša Nova pa je lahko zatočišče tudi za polnoletne fante, ki v varni hiši za ženske ne morejo bivati.

vir:žurna24

PATOLOŠKI NARCISIZEM 1.del

V zadnjem času ko se pogovarjam s starši, ki imajo probleme z bivšimi partnerji pri urejanu stikov s svojimi otroci ugotavljam, da je vsem tem osebam neki skupni imenovalec PATOLOŠKI NARCISIZEM ponavadi z kombinacijo mejne deformacije osebnosti ali kašne druge oblike vedenjskih motenj. V veliki večini tu prevladujejo ženske, matere, a ne morem mimo tega, da so tudi taki nekateri moški,očetje a vendarle če pogledamo realno, je takih očetov, ki namenoma odtujujeo otroke, preprečujejo stike in otroka uporabljajo kot orožje maščevanja... zelo malo.
Poleg tega ugotavljam, da je PATOLOŠKI NARCISIZEM zelo prisoten pri ženskah,ki so večini tudi vse matere, ter delajo v javnem sektorju kot socialne delavke, sodnice, učiteljice, zdravnice, odvetnice, izvedenke, vzgojiteljice itd...Pri nekaterih je to zelo izraženo kot recimo pri socialnih delavkah( lep in zelo hud primer si lahko ogledate tukaj, kjer piše soc. delavka, ki je bila najverjetneje zalorabljena s strani očeta, ali pa kako drugače ni imela prisotnega očeta v otroštvu in je šla študirat samo zato, da bi se maščevala moškemu spolu Starševstvo + in sami presodite), sodnicah, izvedenkah in odvetnicah, kar očetje občutimo na lastni koži in zaradi tega trpi tudi marsikateri otrok, kar je nedopustno. Na žalost se te osebe zelo spretno skrivajo, manipulirajo in izognejo kakršnikoli odgovornosti za škodo, ki so jo povzročili marsikateremu očetu in otroku in se jih ne obravnava kot osebe,ki imajo težave in bi rabile strokovno pomoč kaj šele preganja ali kaznuje za svoja dejanja, ki so ponavadi zelo usodna za straše in otroke, ki so bili podvrženi postopkom v njihovih inštitucijah.

VIR: morigiana

Če že imate v vašem življenju narcisa, neglede nato ali je to vaša bivša ali vaš bivši partner in podobno,tale tekst prihaja veliko prepozno. Lahko pa, nažalost, samo potrdi vaše dvome in pekel v katerem živite

Dokler je sama grandioznost glavno dijagnostično zaznamovanje PATOLOŠKOG NARCISIZMA (NPL), obstajajo podatki kateri nas napeljujejo na zključek, da se patološki narcisizem javlja v dveh oblikah, (a) grandiozno stanje zavesti pri mladih adolescentih kateri se lahko korigira v kasnejših življenskih izkušnjah, in (b) stabilna deformacija opisana v DSM-IV (ameriški Priročnik za diagnozo mentalnih obolenj) kateri ni toliko definiran s grandioznostjo, temveč z resnimi deformacijami v medčloveških odnosih.

Po nekaterih teorijah, je vzrok narcisizma zgodnja afektivna deprivacija, nasprotno pa klinični dokumenti opisujejo narcisoidno osebo bolj brezvoljno, kot pa nesposobno. Vkolikor je NPL povzročen z poškodbami nastalimi v času infanitilnosti in sledujočimi »kratkimi-stiki« pri nadaljnem razvoju, potem bo on vejetno neozdravljiv. Nasprotno pa, v primeru, da je narcisizem deformacija v obnašanju v katerem je nastal, potem obstaja neka možnost, vendar zelo majhna, da se bodo te deformacije lahko odpravile. Klinična literatura na temo NPL je bolj teoretske narave, apstraktna in posplošena, z zelo malo opisi kliničnih primerov, kar sugerira, na to, da kliničarji (zdravniki-stroka) nimajo veliko praktičnih izkušenj z narcisizmom. Obstaja kar nekaj razlogov za to:

- Zastopanost NPL se ocenjuje na okrok 1% celotne populacije na zemlji

- Narcisi se retko podvržejo tretmajem,terapijam in ko pride do tretmana je napredek zelo počasen. Tu lahko govorimo o najmanj eno ali dve leti terapiji z nenehnimi seansami predno bo narcis lahko priznal, da je tudi od kliničnih terapeutov včasih neka korist. Težko je držati narcisa dovolj dolgo pod terapijo, da bi se dosegli resni rezultati in malo ljudi ima dovolj denarja za tretmane, ki ne omogočajo veliko in dolgo trajajo.

- Večina stroke se ne zaveda dejstva, da se poročila narcisa o njegovem napretku ne morejo vzeti za realna in merljiva glede na dejstvo, da je laganje ena od njihovih glavnih značilnosti in da v veliko primerih pomankanje empatije napeljuje narcisa na zelo netočne interpetacije tistega kar drugi ljudje govorijo ali delajo, tako, da oni lahko verjamejo ,da jih drugi imajo radi in spoštujejo neglede na preteklost v kateri so pokazali neobčutljivost in težnjo po izkoriščanju drugih ljudi v odnosih z njimi.

- Grandioznost je poseben primer, medtem ko, pomankanje empatije in eksploatatorski (izkoriščevalski) odnos do drugih ljudi ni specifičen samo za NPL, ravno tako tudi potreba človeka, da drugi v njej vidijo nekaj specialnega ali posebnega. Diferencijalna dijagnoza NPL-ja se postavi na podlagi odsotnosti nakaterih faktorjev v obnašanju osebe. Mejna deformacija osebnosti-MDO (Borderline Personality Disorder) ima nekatere upadljive podobnosti z NPL-jem, medtem, ko se MDO karakterizira s težnjo povzročanja poškod samemu sebi ali samopoškodovanju, grožnjami s samoumorom ali poskusi samoumora, bo narcis zelo retko poškodoval samega sebe na takšen način.

MDO (Borderline Personality Disorder) lahko vključi tudi živčne zlome, ki pa niso karakteristični za NPL (Patološki Narcisizem), čeprav se lahko zgodijo. Potreba po iskanju nenehne pozornosti drugih oseb, je tudi prisotna pri histionske deformacije osebnosti- HDO, vendar, MDO in HDO primeri so strogo orjentirani k zadrževanju medsebojnih vezi s drugimi osebami, medtem ko je pa za NPL značilno, da osebe, ki trpijo od te deformacije imajo nagnjenje k odtujevanju od drugih, prav tako pa se izogibaju kakršne koli intimnosti s drugimi ljudmi.

Pri deformaciji osebnosti, grandioznost je posebno karakteristična za NPL, vendar se nahaj tudi pri drugih psihičnih težavah ali deformacijah.

Pri psihopatih se tudi kažejo znaki patološkega narcisizma vključno s grandioznostjo, vendar psihopat se razlikuje od patološkega narcisa po tem, ker bo psihopat voljan uporabit fizično silo za dosego svojega cilja , medtem ko bo patološki narcis redko kdaj uporabljal kriminalna dejanja ; narcisi se pogosto zgražajo nad fiičnim kontaktom s drugimi, čeprav v navalu besa znajo biti tudi napadalni.

10 NAJVAŽNEJŠIH SIMPTOMOV PO KATERIH PREPOZNAMO OSEBO, KI TRPI Z PATOLOŠKIM NARCISIZMOM

1. ZELO VELIK OBČUTEK SAMOPOMEBNOSTI ( npr.vedno pretiravajo ko govorijo o svojih uspehih in pričakujejo priznanja, čeprav si jih niso zaslužili.

Navadni narcisi kažejo pretiran občutek samopomebnosti, ali ko govorijo o družini, delu, ali o življenju nasploh, kot, da nihče drug ne obstaja v njihovi sliki. Karkoli počnejo, oni so tisti ,ki so glavna zvezda, dajejo občutek kot, da na svojih plečih nosijo herojsko odgovornost za njihovo družino ali podjetje, da morajo oni poskrbeti za vse, ker so njihovi partnerji ali sodelavci odvisni od njih oz. niso v stanju funkcionirat brez njih.

Oni ignorirajo ali sploh ne cenijo sposobnosti in pomoč drugih in se pritožujejo, kako jim nihče nikoli ne pomaga ; lahko da spodbudijo pri drugih sočutnost in občudovanje za svoje herojsko soočanje z življenskimi težavami in problemi ali pa nesebično požrtvovalnost ,kadar gre za druge( čeprav si ti drugi »niso zaslužil«). Vendar, ta njihova vsakodnevna grandioznost je eden od aspektov narcisizma, kateremu lahko hitro nasedete, razen ,če dobite priliko in jih obiščete doma ali v službi in ugotovite, ter se prepričate, da so tudi drugi ljudje vključeni v razna dela, v večini primerov, oni celo opravljajo dela, ki normalno pripadajo njemu.

Narcisi bodo vedno trdili kako dosegajo spektakularne rezultate na ulagajoč neki veliki napor ali investicije (po domače z levo roko), in pri tem ustvarjajo občutek, da je njihov čas in denar bolj vreden od časa in denarja drugih.

V širši uporabi, pojmi kot so narcis, narcisoidnost in narcisoiden, pomenijo absurdno aroganco, ki se kaže na ljudeh, katere so ambicije in aspiracija veliko večje kot so pa vidne njihove realne sposobnosti in talenti. Včasih se ti pojmi uporabljajio za ljudi, ki so enostavno »polni sebe«, tudi takrat ko so njihovi resnični rezultati spektakularni. Izredni zabavljači ali pa športniki niso vedno skromni, vendar niso grandiozni vkolikor je njihovo vrednotenje samih sebe realistično; npr., Muhammad Ali ali Cassius Clay je bil znan po tem kako se je hvalil, da je on najboljši in najlepši, vendar je on res v nekem obdobju svoje kariere bil najboljši,nepremagljiv in najlepši bokser, tako, da njegovo vrednotenje samega sebe ni bilo grandiozno.

Nekateri narcisi se bombastično halijo in poveličujejo sami sebe, vendar, mnogi od njih so neupadljivi v javnosti, in čuvajo svoje namene in autokratsko obnašanje za tiste, ki so jim najbližji in najdražji. Ponavadi napadalno grandiozno obnašanje vključuje pričakovanje nekega posebnega tretmaja ali občudovanja vkolikor trdijo, da poznajo pomembne in močne osebe ali pa vkolikor sami zase trdijo, da so izjemno inteligentni in nadarjeni.

Grandiozne trditve narcisoidnih oseb so običajno samo površinsko možne fabrikacije, katere z lahkoto pokajo po šivih vkolikor se izpostavijo eni majhni kritični analizi. Njih je najlažje prepoznati po njihovih dejanjih : ali so ona res pomembna? (Veliko govorijo, konkretno pa nič ne naredijo.) Geniji, ki so istočasno narcisoidni so velika retkost. Prej bomo srečali 1000 narcisoidnih oseb, kot pa enega genija.

se nadaljuje...

BESEDA ZA OTROKE ,OČETOVSTVO IN RESNICO

boor.mail@gmail.com, www.boor.si

Spoštovani starši, očetje in matere, prijatelji in prijateljice vsega pozitivnega…

Vesel sem, da vas lahko povabim na prvo srečanje DRUŠTVA BOOR, ki je bilo na pobudo desetih entuziastov ustanovljeno 07.05. 2008 v Ljubljani.

SREČANJE BO V NEDELJO 25.05. 2008 OB 15:00 URI, V ŠPORTNEM PARKU MOSTEC-LJUBLJANA (GOSTILNA PRED SKAKALNICO)

Predstavili bomo društvo, program društva, naloge in cilji, ki smo si jih zadali, ter vizijo delovanja društva. Na srečanje vabimo vse, ki želijo bi se nam radi pridružili in želijo sodelovati, tako da na svoj način prispevajo k uspešnemu delovanju ter doseganju zastavljenih ciljev društva. Tudi na osnovi vaših predlogov se bomo dogovorili za konkretne projekte in jih z vami izpeljali. Veseli bomo vseh vaših predlogov in idej v katere ste tudi sami pripravljeni vložiti lastne napore. V nadaljevanju vam v grobih potezah predstavljam nekaj programskih izhodišč in ciljev DRUŠTVA BOOR. Za dodatne informacije smo na voljo na boor.mail@gmail.com ali na e-mail avtorja bloga.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

DRUŠTVO BOOR – Beseda za Otroke, Očetovstvo in Resnico, je humanitarna organizacije, ki deluje javno in v javnem interesu na področju družine, partnerstva in otrok z namenom uveljavljanja osnovnih otrokovih pravic in pozitivnega skupnega starševstva

Med pomembnejšimi nalogami, ki smo si jih zadali so:

• ugotavljanje in analiza stanja zakonodaje in ukrepov javnih institucij na področja družine, partnerstva in otrok ter ugotavljanje potreb članov društva ter širše javnosti po pomoči, v smislu zagotavljanje enakopravnega in učinkovitega pozitivnega starševstva;
• nudenje pomoči v stiski na področju družine, partnerstva in otrok za člane društva, zainteresirano javnost ter vse iskalce pomoči, še posebej za žrtve in povzročitelje nasilja v družini. V sklopu tega izvajanje svetovanja in organizacija pravne pomoč.

Svoje delo bomo usmerjali v sprejetje nove in učinkovito izvajanje pozitivne zakonodaje, ki bo usmerjena v dosledno uresničevanje pravnih norm Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (ETS št. 5), Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic (ETS št. 160), Konvencije o stikih z otroki (ETS št. 192) ter Evropske socialne listine (ETS št. 35) in revidirane Evropske socialne listine (ETS št. 163), še posebej pa uresničevanje načel navedenih v Priporočilu Odbora ministrov Sveta Evrope (Rec-2006-19) državam članicam za politiko v podporo pozitivnem starševstvu.

Med konkretnimi cilji, ki jih želimo doseči so:

• ustanovitev instituta posebnega Varuha – Ombudsmana otrokovih in starševskih pravic;
• v primeru ločitev staršev, kot izhodišče največje dobrobiti za otroke velja skupno skrbništvo-soodgovornost, izključno skrbništvo naj bo izjema;
• zagotavljanje upoštevanja »glasu otroka« - volje, želje in interesa otroka o tem s katerim staršem želi po ločitvi preživeti več časa;
• dejanska enakopravnost staršev pri odločanju o skrbništvu ne glede na spol;
• uveljavitev pravice otrok do obeh staršev - sproten in učinkovit nadzor nad izvajanjem preživljanja časa z otrokom - "stikov";
• strokovno in nepristransko obravnavo v postopkih obtožbe spolne zlorabe in nasilja v družini ter posledic le-tega v izkazanih vedenjskih motnjah pri vseh vpletenih družinskih članih. Sankcioniranje podajanja lažnih ovadb in izpostavljanja otrok - zloraba zlorabe;

Zavzemali se bomo za pozitivno starševstvo, kot osnovno vrednoto družbe. Zavzemali se bomo za družino, kot osnovno družbeno celico v kateri se otroci naučijo pozitivnega sobivanja z drugimi. Ne bomo dovolili, da se uresniči vizija »družine brez očetov«, vizija, ki nam jih vsiljujejo »strokovnjaki za socialno delo« Zavzemali se bomo za to, da se pozitivno starševstvo uresničuje tudi po ločitvi staršev.

DRUŽINA BREZ OČETA?!
OTROKI BREZ OČETA?! NIKOLI !!!

OČE V "PREPADU" TISOČLETJA 2.del

OČE NA PREHODU TISOČLETJA

Družba brez očetov - družba brez trdnih vrednot

(Po Jeanu-Marie PETITCLERC pripravil Branko Balažic)

Oče tovariš

Tu gre za neko drugo vmestitev. Ker čuti prepad, ki ga loči od njegovih otrok, se odloči, da bo povezal svoje polje! Ker ni več sposoben, da bi se znašel v svoji vlogi, bo skušal ohranjati odnose ter se postavi na položaj svojih otrok, hoče ohranjati način odnosov, ki jih imajo otroci s svojo okolico. Sposoben bo prikrivati nakradene stvari, biti ozadje v prometu z mamili, ki ga oni vzdržujejo. Privzel si bo vlogo tovariša, močna opora svojim otrokom, pa naj bo njihovo vedenje kakrkšno koli.

Danes je očetom težko biti oče in vendar so na splošno bliže svojim otrokom kakor pred petdesetimi leti. Težava je v vprašanju o mejah in o avtoriteti. Nekateri tokovi psihoanalize so dajali več prostora otroku in mnogokrat izgubili izpred oči to, kar bi moglo biti pozitivnega v postavljanju meja. Eden od vidikov očetove vloge je pomagati otroku spoprijeti se s težavami v življenju. Medtem ko mati zagotavlja ljubezen brez pogojev, pa oče zagotavlja uvajanje v družbeno življenje.”

Jacques Arenes

v “Chemin d’éternité

“Oče se mi je zdel kot prerok za svoje otroke, toliko bolj zaželen, kolikor se otrok bolj zaveda svojih omejitev in svojih napak. Samo oče ve, da otrok vedno velja več, kot pa drugi mislijo. Taka je po mojem mnenju velika očetova moč, ki mu dovoljuje, da zaradi tega ljubečega upanja posreduje otroku zaupanje, ki ga potrebuje za življenje.”

Pere M.J. Le Guillou

“Un homme pris par le mystere de Dieu” Mame 92

“Skušal sem najti sebe, ko sem bil še otrok, in se ločevati med tem, kar je bilo dobro pa tudi slabo, kajti nihče mi ni mogel tega povedati; potrebujem, da mi kdo pokaže pot, me graja ali pohvali, ne z močjo, ampak z avtoriteto: potrebujem svojega očeta!”

Albert Camus

Le premier homme

“Vsa očetova vzgojna umetnost je v sklanjanju besed ljubezen in zakon. Ni ljubezni brez zakona, ni zakona brez ljubezni!”

J.M. Petitclerc

“Le jeune éducateur et la Loi!

Oče “brez tveganja”

S tem poimenovanjem označujem očeta, ki čuti, kako so stvari težke, zato bo storil vse, da se izogne problemom. Nikoli se ne bo spustil v spor, iz strahu, da mu ne bi bil kos. Bo sicer navzoč, toda nikoli ne bo dokazoval svoje avtoritete iz strahu pred konflikti, ki bi jih taka drža mogla izzvati. Njegovo načelo: “Ne tvegaj!”

Šest portretov, šest načinov za predstavitev težave današnjih očetov. Osvetlil sem te portrete z zgledi iz svoje vzgojne prakse v težkih mestnih četrtih. Menim pa, da je možno te zglede prenesti v druga okolja. Tudi v zelo ugodnih okoljih srečujemo:

* očete, ki so odsotni zaradi prevelike poklicne zaposlenosti in ki skušajo odkupiti svojo odsotnost z denarjem;

* očete, ki jih zasmehujejo odraščajoči mladostniki in postavljajo pod vprašaj njihovo avtoriteto s tako silo, da je ta popolnoma brez obrambe;

* očete junake, “ki se gredo frajerje” za volanom svojega BMW-ja ali mercedesa.;

*očete tovariše, ki se odpovejo vsaki avtoritarni drži iz strahu, da bi pretrgali prijateljske vezi, ki so jih navezali s svojimi otroki;

V luči teh zgledov vidimo, če smemo trditi, da so čustveni odnosi z lastnimi otroki slabši kot nekoč. In nič drugače ni glede njihove vloge posrednikov med družino in družbo.

POSKRBETI JE TREBA ZA PONOVNO VZPOSTAVITEV OČETOVE AVTORITETE

Zgornji opis kaže na to, kako očetova odsotnost - tu ne govorim le o fizični odsotnosti, ampak še bolj o neizvajanju očetovske vloge -, kar pogubno vpliva na razvoj otroka in odraščajočega mladostnika.

Kot to podčrtuje Jacques Arenes: “Odsotni oče, to ni samo fizično odsotni: to je lahko tudi čustveno slabo navzoči oče, povsem izbrisan ali celo tako uničen, da ima občutek, da živi na nekem drugem planetu. Pogostokrat gre zgolj za odsotnost zavzetosti, za odsotnost poseganja očeta brez soudeležbe matere.” (A. Bruel, Un avenir pour la paternité).

Za dečka kot za deklico pomanjkanje očeta, odstonega ali premalo navzočega, ki ne spolnjuje svojih odgovornosti ali ki ostaja večni mladostnik, more povzročiti pomanjkanje zaupanja vase, negotovosti, odsotnost smerokazov. Nekateri avtorji, kot Jacques Arene, menijo, da je pomanjkanje očeta bolj škodljivo za sina kot za hčerko, zlasti v času odraščanja. Prihodnji odrasli se namreč poistoveti s staršem istega spola. Sin mora najti moško navzočnost, da se primerja, izmerja, da ima dostop do svoje nasilnosti in ji najde omejitve. Še več, mladi odraščajoči mora doživeti bistveno spremembo, da pride ven iz ženskega sveta. Pri tej resnični iniciaciji se navzočnost očeta, tudi telesna in fizična, izkaže kot zelo pomembna. Če fant preko svojega očeta ne najde svoje moškosti v besedah in prepovedih, se bo zbal tiste nasilnosti, ki je v njem, in se bo zbal ženskega sveta.

V deški dobi oče predstavlja neke vrste obrambo proti materini ječi. Oče osvobodi otroka od čustva vsemogočnosti, ki ga projicira na svojo mater. Otrok odkrije, da ne daje zakonov on sam, ampak da zakoni prihajajo od neke zunanje avtoritete.

Kot vidimo, je očetova vloga bistvenega pomena pri razvoju otroka in odraščajočega mladostnika. Tu ne gre toliko za funkcijo očeta-roditelja, ampak tistega, ki izvršuje očetovsko funkcijo. Izvajanje te funkcije je bistvenega pomena pri vzgoji.

Dvojna vloga, ki jo igra oče pri vzgoji

Temeljna vloga, ki jo igra oče pri vzgoji je v tem, da zavaruje otroka in ga nauči odgovornosti. Ko pišem te vrstice, mislim na vse tiste obraze mladostnikov, ki so negotovi in brez občutka odgovornosti, ki s svojim vedenjem spravljajo v nevarnost svoje življenje in življenje drugih.

Najprej zavarovati

Zavarovati pomeni zaščititi otroka pred tveganjem prevelike povezanosti z materjo. Zavarovati pomeni spoznati otrokovo drugačnost, to je ljubiti ga takšnega, kakršen je in ne kakršnega bi hoteli imeti. Treba je biti vedno pripravljen opustiti svoje načrte do otroka, da mu pomagamo uresničiti njegov lasten načrt.

Zavarovati pomeni znati reči ne, pomeni jasno postaviti prepovedi. Otrok mora na svoji poti srečati odrasle, ki se mu znajo upreti. Sicer tvegamo, da ga utrjujemo v navidezni in uničujoči iluziji vsemogočnosti. Panično je za otroka, če bo mislil, da morejo vse njegove želje biti uresničene. Da se bo čutil varnega, potrebuje očeta (resničnega očeta ali tistega, ki igra njegovo vlogo), ki mu zna reči ne.

Spominjam se razmišljanja desetletnega otroka, ki mi je zaupal: “Moj oče me nima rad. Nikoli me ne pokara!” In otrok je počel neumnost za neumnostjo, vedno težje, da je bil deležen precejšnje graje. Oče, ki je bil ločen, je držal otroke pri sebi, v strahu, da bi otroci odšli k njegovi bivši ženi. Zato ni upal izreči nobene pripombe iz strahu, da bi jih izgubil. Oče ni hotel karati iz strahu, da bi pretrgal sinovske odnose, medtem ko je otrok dobro razumel, da ljubiti pomeni včasih tudi karati. Na srečo je bilo to izraženo v moji pisarni.

Zavarovati končno pomeni naučiti otroka spominjati se uspeha. Kajti človek je ustvarjen tako, da se ni zmožen spopasti s težavo, če se ne spominja prejšnjih uspehov. Bistvena očetova vloga je spodbujati otroka v zmožnosti, da more uspeti. Poznam preveč odraščajočih, ki živijo nenehno pod karajočim pogledom svojega očeta in zato izgubljajo vsako zaupanje v sebe in spoštovanje do samega sebe.

Zavarovati, a tudi voditi k odgovornosti

Oče mora otroka učiti, da postaja odgovoren. To dosežemo samo z zgodnjim spremljanjem v vaji v odgovornosti, ko otroku pomagamo razumeti, da “pravica in dolžnost” stopata vštric.

Pripadnost družinski celici mu podeljuje pravice (do hrane, stanovanja, čustvene gotovosti), v njej pa se porajajo tudi dolžnosti: soudeležba pri domačem življenju. Pomembno je, da mu zelo zgodaj privzgojimo odgovornost na tem področju,seveda primerno njegovim sposobnostim (pospraviti sobo, postlati posteljo, pripraviti mizo, pospraviti po jedi...). Pri vaji za tako odgovornost pa mora otrok imeti priložnost, da se lahko utrjuje ob zgledu odgovornih odraslih. Zato je tako pomembno, da tak mehanizem identifikacije deluje, da lahko gleda na svojega očeta kot odraslega odgovornega.

Vidimo torej, kako je nujno v naši družbi, da pri očetih zbujamo odgovornost (stvarni očetje ali osebe, ki opravljajo očetovsko funkcijo), če hočemo, da bodo znali igrati vlogo v zavarovanju in sprejemanju odgovornosti pri svojem otroku.

Koliko socialnih delavcev, misleč, da dobro delajo, se je osredinilo okrog svojega načrta za otroka, s tem pa prispevalo, da so vzeli odgovornost staršem in zlasti očetom! Obsojamo jih, da so odpovedali, v resnici pa jim jemljemo odgovornost!

POTREBA PO ENAKOSTI

Zabrisana očetova vloga ima lahko strahotne posledice pri procesu socializacije današnjih otrok in mladostnikov.

Glede na to gre ta pojav v aktualnem družbenem razvoju v korak z zabrisanjem moške navzočnosti pri vzgojnem spremljanju.

Koliko mladostnikov opazim, da imajo težave s svojo materjo, ki jih vzgaja sama!

V šoli tudi srečujejo samo učiteljice in “ravnateljico”.

Po njihovem prvem prestopku jih peljejo h gospe sodnici za otroke, ki poveri vzgojno mero specializirani vzgojiteljici! Edini moški, ki jih srečuje, pa so kriminalisti.

Nikoli ne bomo dovolj poudarili, koliko otrok in odrasli potrebujeta “enakosti” v vzgojnem spremljanju. Gre za pravi izziv za današnji čas.

Bibliografija

Bruel - Un avenir pour la paternité (prihodnost za očete) Édition Syros - Paris 1998

J. ARENES - Y-A-T-IL encor un pere a la maison? - Je oče sploh še doma? Editions Fleurus - Paris 1997

T. ANATRELLA - La différence interdite - Različnost prepovedana - Flammarion 1998

H. GESMIER - Le deuxieme pere - Drugi oče - Editions Anne Carriere, 1993

D. SONET - Éduquer mes parents - Kako vzgajam svoje starše - Editions Fetes, 1992

M. Fize - La démocratie familiale - Demokracija v družini - Presse de la Renaissance 1990