OČE NA PREHODU TISOČLETJA
Družba brez očetov - družba brez trdnih vrednot
(Po Jeanu-Marie PETITCLERC pripravil Branko Balažic)
Oče tovariš
Tu gre za neko drugo vmestitev. Ker čuti prepad, ki ga loči od njegovih otrok, se odloči, da bo povezal svoje polje! Ker ni več sposoben, da bi se znašel v svoji vlogi, bo skušal ohranjati odnose ter se postavi na položaj svojih otrok, hoče ohranjati način odnosov, ki jih imajo otroci s svojo okolico. Sposoben bo prikrivati nakradene stvari, biti ozadje v prometu z mamili, ki ga oni vzdržujejo. Privzel si bo vlogo tovariša, močna opora svojim otrokom, pa naj bo njihovo vedenje kakrkšno koli.
Danes je očetom težko biti oče in vendar so na splošno bliže svojim otrokom kakor pred petdesetimi leti. Težava je v vprašanju o mejah in o avtoriteti. Nekateri tokovi psihoanalize so dajali več prostora otroku in mnogokrat izgubili izpred oči to, kar bi moglo biti pozitivnega v postavljanju meja. Eden od vidikov očetove vloge je pomagati otroku spoprijeti se s težavami v življenju. Medtem ko mati zagotavlja ljubezen brez pogojev, pa oče zagotavlja uvajanje v družbeno življenje.”
Jacques Arenes
v “Chemin d’éternité
“Oče se mi je zdel kot prerok za svoje otroke, toliko bolj zaželen, kolikor se otrok bolj zaveda svojih omejitev in svojih napak. Samo oče ve, da otrok vedno velja več, kot pa drugi mislijo. Taka je po mojem mnenju velika očetova moč, ki mu dovoljuje, da zaradi tega ljubečega upanja posreduje otroku zaupanje, ki ga potrebuje za življenje.”
Pere M.J. Le Guillou
“Un homme pris par le mystere de Dieu” Mame 92
“Skušal sem najti sebe, ko sem bil še otrok, in se ločevati med tem, kar je bilo dobro pa tudi slabo, kajti nihče mi ni mogel tega povedati; potrebujem, da mi kdo pokaže pot, me graja ali pohvali, ne z močjo, ampak z avtoriteto: potrebujem svojega očeta!”
Albert Camus
Le premier homme
“Vsa očetova vzgojna umetnost je v sklanjanju besed ljubezen in zakon. Ni ljubezni brez zakona, ni zakona brez ljubezni!”
J.M. Petitclerc
“Le jeune éducateur et la Loi!
Oče “brez tveganja”
S tem poimenovanjem označujem očeta, ki čuti, kako so stvari težke, zato bo storil vse, da se izogne problemom. Nikoli se ne bo spustil v spor, iz strahu, da mu ne bi bil kos. Bo sicer navzoč, toda nikoli ne bo dokazoval svoje avtoritete iz strahu pred konflikti, ki bi jih taka drža mogla izzvati. Njegovo načelo: “Ne tvegaj!”
Šest portretov, šest načinov za predstavitev težave današnjih očetov. Osvetlil sem te portrete z zgledi iz svoje vzgojne prakse v težkih mestnih četrtih. Menim pa, da je možno te zglede prenesti v druga okolja. Tudi v zelo ugodnih okoljih srečujemo:
* očete, ki so odsotni zaradi prevelike poklicne zaposlenosti in ki skušajo odkupiti svojo odsotnost z denarjem;
* očete, ki jih zasmehujejo odraščajoči mladostniki in postavljajo pod vprašaj njihovo avtoriteto s tako silo, da je ta popolnoma brez obrambe;
* očete junake, “ki se gredo frajerje” za volanom svojega BMW-ja ali mercedesa.;
*očete tovariše, ki se odpovejo vsaki avtoritarni drži iz strahu, da bi pretrgali prijateljske vezi, ki so jih navezali s svojimi otroki;
V luči teh zgledov vidimo, če smemo trditi, da so čustveni odnosi z lastnimi otroki slabši kot nekoč. In nič drugače ni glede njihove vloge posrednikov med družino in družbo.
POSKRBETI JE TREBA ZA PONOVNO VZPOSTAVITEV OČETOVE AVTORITETE
Zgornji opis kaže na to, kako očetova odsotnost - tu ne govorim le o fizični odsotnosti, ampak še bolj o neizvajanju očetovske vloge -, kar pogubno vpliva na razvoj otroka in odraščajočega mladostnika.
Kot to podčrtuje Jacques Arenes: “Odsotni oče, to ni samo fizično odsotni: to je lahko tudi čustveno slabo navzoči oče, povsem izbrisan ali celo tako uničen, da ima občutek, da živi na nekem drugem planetu. Pogostokrat gre zgolj za odsotnost zavzetosti, za odsotnost poseganja očeta brez soudeležbe matere.” (A. Bruel, Un avenir pour la paternité).
Za dečka kot za deklico pomanjkanje očeta, odstonega ali premalo navzočega, ki ne spolnjuje svojih odgovornosti ali ki ostaja večni mladostnik, more povzročiti pomanjkanje zaupanja vase, negotovosti, odsotnost smerokazov. Nekateri avtorji, kot Jacques Arene, menijo, da je pomanjkanje očeta bolj škodljivo za sina kot za hčerko, zlasti v času odraščanja. Prihodnji odrasli se namreč poistoveti s staršem istega spola. Sin mora najti moško navzočnost, da se primerja, izmerja, da ima dostop do svoje nasilnosti in ji najde omejitve. Še več, mladi odraščajoči mora doživeti bistveno spremembo, da pride ven iz ženskega sveta. Pri tej resnični iniciaciji se navzočnost očeta, tudi telesna in fizična, izkaže kot zelo pomembna. Če fant preko svojega očeta ne najde svoje moškosti v besedah in prepovedih, se bo zbal tiste nasilnosti, ki je v njem, in se bo zbal ženskega sveta.
V deški dobi oče predstavlja neke vrste obrambo proti materini ječi. Oče osvobodi otroka od čustva vsemogočnosti, ki ga projicira na svojo mater. Otrok odkrije, da ne daje zakonov on sam, ampak da zakoni prihajajo od neke zunanje avtoritete.
Kot vidimo, je očetova vloga bistvenega pomena pri razvoju otroka in odraščajočega mladostnika. Tu ne gre toliko za funkcijo očeta-roditelja, ampak tistega, ki izvršuje očetovsko funkcijo. Izvajanje te funkcije je bistvenega pomena pri vzgoji.
Dvojna vloga, ki jo igra oče pri vzgoji
Temeljna vloga, ki jo igra oče pri vzgoji je v tem, da zavaruje otroka in ga nauči odgovornosti. Ko pišem te vrstice, mislim na vse tiste obraze mladostnikov, ki so negotovi in brez občutka odgovornosti, ki s svojim vedenjem spravljajo v nevarnost svoje življenje in življenje drugih.
Najprej zavarovati
Zavarovati pomeni zaščititi otroka pred tveganjem prevelike povezanosti z materjo. Zavarovati pomeni spoznati otrokovo drugačnost, to je ljubiti ga takšnega, kakršen je in ne kakršnega bi hoteli imeti. Treba je biti vedno pripravljen opustiti svoje načrte do otroka, da mu pomagamo uresničiti njegov lasten načrt.
Zavarovati pomeni znati reči ne, pomeni jasno postaviti prepovedi. Otrok mora na svoji poti srečati odrasle, ki se mu znajo upreti. Sicer tvegamo, da ga utrjujemo v navidezni in uničujoči iluziji vsemogočnosti. Panično je za otroka, če bo mislil, da morejo vse njegove želje biti uresničene. Da se bo čutil varnega, potrebuje očeta (resničnega očeta ali tistega, ki igra njegovo vlogo), ki mu zna reči ne.
Spominjam se razmišljanja desetletnega otroka, ki mi je zaupal: “Moj oče me nima rad. Nikoli me ne pokara!” In otrok je počel neumnost za neumnostjo, vedno težje, da je bil deležen precejšnje graje. Oče, ki je bil ločen, je držal otroke pri sebi, v strahu, da bi otroci odšli k njegovi bivši ženi. Zato ni upal izreči nobene pripombe iz strahu, da bi jih izgubil. Oče ni hotel karati iz strahu, da bi pretrgal sinovske odnose, medtem ko je otrok dobro razumel, da ljubiti pomeni včasih tudi karati. Na srečo je bilo to izraženo v moji pisarni.
Zavarovati končno pomeni naučiti otroka spominjati se uspeha. Kajti človek je ustvarjen tako, da se ni zmožen spopasti s težavo, če se ne spominja prejšnjih uspehov. Bistvena očetova vloga je spodbujati otroka v zmožnosti, da more uspeti. Poznam preveč odraščajočih, ki živijo nenehno pod karajočim pogledom svojega očeta in zato izgubljajo vsako zaupanje v sebe in spoštovanje do samega sebe.Zavarovati, a tudi voditi k odgovornosti
Oče mora otroka učiti, da postaja odgovoren. To dosežemo samo z zgodnjim spremljanjem v vaji v odgovornosti, ko otroku pomagamo razumeti, da “pravica in dolžnost” stopata vštric.
Pripadnost družinski celici mu podeljuje pravice (do hrane, stanovanja, čustvene gotovosti), v njej pa se porajajo tudi dolžnosti: soudeležba pri domačem življenju. Pomembno je, da mu zelo zgodaj privzgojimo odgovornost na tem področju,seveda primerno njegovim sposobnostim (pospraviti sobo, postlati posteljo, pripraviti mizo, pospraviti po jedi...). Pri vaji za tako odgovornost pa mora otrok imeti priložnost, da se lahko utrjuje ob zgledu odgovornih odraslih. Zato je tako pomembno, da tak mehanizem identifikacije deluje, da lahko gleda na svojega očeta kot odraslega odgovornega.
Vidimo torej, kako je nujno v naši družbi, da pri očetih zbujamo odgovornost (stvarni očetje ali osebe, ki opravljajo očetovsko funkcijo), če hočemo, da bodo znali igrati vlogo v zavarovanju in sprejemanju odgovornosti pri svojem otroku.
Koliko socialnih delavcev, misleč, da dobro delajo, se je osredinilo okrog svojega načrta za otroka, s tem pa prispevalo, da so vzeli odgovornost staršem in zlasti očetom! Obsojamo jih, da so odpovedali, v resnici pa jim jemljemo odgovornost!
POTREBA PO ENAKOSTI
Zabrisana očetova vloga ima lahko strahotne posledice pri procesu socializacije današnjih otrok in mladostnikov.
Glede na to gre ta pojav v aktualnem družbenem razvoju v korak z zabrisanjem moške navzočnosti pri vzgojnem spremljanju.
Koliko mladostnikov opazim, da imajo težave s svojo materjo, ki jih vzgaja sama!
V šoli tudi srečujejo samo učiteljice in “ravnateljico”.
Po njihovem prvem prestopku jih peljejo h gospe sodnici za otroke, ki poveri vzgojno mero specializirani vzgojiteljici! Edini moški, ki jih srečuje, pa so kriminalisti.
Nikoli ne bomo dovolj poudarili, koliko otrok in odrasli potrebujeta “enakosti” v vzgojnem spremljanju. Gre za pravi izziv za današnji čas.
Bibliografija
Bruel - Un avenir pour la paternité (prihodnost za očete) Édition Syros - Paris 1998
J. ARENES - Y-A-T-IL encor un pere a la maison? - Je oče sploh še doma? Editions Fleurus - Paris 1997
T. ANATRELLA - La différence interdite - Različnost prepovedana - Flammarion 1998
H. GESMIER - Le deuxieme pere - Drugi oče - Editions Anne Carriere, 1993
D. SONET - Éduquer mes parents - Kako vzgajam svoje starše - Editions Fetes, 1992
M. Fize - La démocratie familiale - Demokracija v družini - Presse de la Renaissance 1990
2 komentarja:
[b]Malo sem si ogledoval internet in naletel na blog o starševstvu, ter sem ostal brez besed. Kot prvo vedno več najdem resnice, da se moški,očetje ne znamo združevat dočim ženske to obvladajo perfektno, kar je dokaz tudi tale blog, ki naj bi govoril o "starševstvu" nasploh, pa nažalost govori samo o materah in samhranilkah! Najbolj zanimivo mi je v zadnjem delu, kjer avtor poziva vse starše naj se uprejo maltretiranju in izkoriščanju, ter prijavijo policiji...a v nadaljevanju govori samo o moškrem spolu! Gosap naj bi bila socialna delavka! Katastrofa! Poleg tega sem prebiral malo tudi nihov forum , kjer spodbuja ženeske in matere nestrpnosti do moških in olčeteih. Žalostno a resnično!!! Če tudi katera ločena mamica nima namena zlorabljat svojega otroka in ga odtujevat očetu oz. bivšemu, po branju tega bloga ,če je labila , bo sigurno začela! To je portal- inštrukcije kako uničiti bivšega! Zakaj je položaj današnjega očeta že tak?[/b]
DOLŽNOST IN PRAVICA - STIKI Z
OTROCI
Objavljeno v Enostarševske družine avtor .........?
Na našem forumu se že od njegovega nastanka dalje lotevamo zelo resnih debat o problemih, težavah in dejstvih, s katerimi se srečujemo starši in otroci enostarševskih družin.
In smo našle v Kazenskem zakoniku dva člena, ki sta očitno napisana izključno za medsebojno psihično maltretiranje bivših partnerjev (no, v te namene ga uporabljajo določene institucije in odvetniki).
Takole gre :
Odvzem mladoletne osebe
200. člen
(1) Kdor protipravno odvzame mladoletno osebo roditelju, posvojitelju, skrbniku, zavodu ali osebi, kateri je zaupana, ali jo zadržuje in preprečuje, da bi jo imel tisti, ki ima pravico do nje, ali kdor zlonamerno onemogoča, da bi se uresničila izvršljiva odločba glede mladoletne osebe, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
——————————————————————
To si bivši partner tolmači tako, da je od najpogosteje mame DOLŽNOST, da mora otroka vedno, kadar se očetu zahoče, pripravit, da bo šel k njemu. Obratno pa ima on PRAVICO do stikov z otrokom, ki pa jo lahko izkoristi ali pa tudi ne.
Pa me zanima ali imajo otroci sploh pravo na glasanje in ali se sploh zavedamo, kdo je med to pravico in dolžnostjo?? Kaj pa če otrok noče k drugemu staršu?? Kaj pa če očetu sploh ni do otroka?
—————————————————————–
(2) Če izreče sodišče pogojno obsodbo, lahko naloži storilcu, da mora mladoletno osebo izročiti upravičencu, ali omogočiti uresničitev izvršljive odločbe glede mladoletne osebe.
—————————————————————–
Iz tukaj ven pride rubež otroka.
—————————————————————–
(3) Če je storilec dejanja iz prvega odstavka tega člena prostovoljno izročil mladoletno osebo upravičencu, ali omogočil uresničitev izvršljive odločbe, se mu sme kazen odpustiti.
——————————————————————-
Mama sice poriva otroka očetu v naročje, pa otrok noče it. Joka, tuli, se brani … Ja, pogled na takega mladička res ni prijeten. Se še spomnite ko sem pisala o tem, da moji hčeri nočeta k očetu.
Drugi člen pa gre takole:
Neplačevanje preživnine
203. člen
(1) Kdor ne daje preživnine za osebo, ki jo je po zakonu dolžan preživljati in za katero je višina njegove preživninske obveznosti določena z izvršilnim naslovom, čeprav bi to zmogel, se kaznuje z zaporom do enega leta.
——————————————————————
Je že kdo slišal, da bi šel kdo v zapor zaradi neplačevanja preživnine? Ali da bi komu rubili premoženje za poplačilo preživnine? Ali da bi se komu vsedli na dohodek in mu ga trgali toliko časa, da bi poplačala preživnino? - Predlagam staršem, ki prosjačijo za preživnino, da se obrnejo na policijo in prijavijo neizpolnjevanje obveznosti. Enako naj naredijo, ko bivšega partnerja ne bo po otroke v določenih dneh, ko bi jih moral imeti.
——————————————————————–
(2) Če je zaradi dejanja iz prejšnjega odstavka ogroženo ali bi lahko bilo ogroženo preživljanje upravičenca ali če se storilec izmika dajati preživnino, se kaznuje z zaporom do treh let.
——————————————————————–
Tale je prav humorističen odstavek. nič manj kot prejšnji sicer. Dve leti sem se zafrkavala s preživnino, puzala po kolenih, prosjačila, moledovala, pa?? Na sodišču mi je sodnica rekla, da moram dokazat, da mi res ni plačal preživnine vsak mesec. Niso bili dovolj bančni izpiski, iz katerih je bilo razvidno, da je enkrat plačal, drugič ne … Jah, je pa dal na roke. In verjela je njemu, da je dal na roke, meni pa ne, ki sem trdila, da mi ni dal.
——————————————————————–
(3) Če izreče sodišče pogojno obsodbo, lahko naloži storilcu dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena, da mora redno plačevati preživnino, lahko pa tudi, da mora poravnati zaostalo preživnino ali druge prisojene obveznosti, nastale s preživljanjem.
——————————————————————–
Poanta je v besedi LAHKO (lahko da mora poravnati zaostalo preživnino, lahko pa tudi ne). Tale odstavek je sicer biser med kretenizmi. Kaj smo tisti, ki preživljamo otroke 12 m/leto potrebe otrok zamrznili, skrčili, ukinili, zradirali, ker nam bivši ni plačeval preživnine?? On lahko plača zaostalo preživnino … kaj lahko tudi me vzgajamo in skrbimo za otroke za nazaj, jih lahko tako zanemarjamo kot bivši partner??
——————————————————————–
Resno pozivam vse starše, ki jih bivši pratnerji psihično maltretirajo - ustrahujejo s tožbami, odvetniki, itd. da se od zdaj naprej sklicujejo na ta dva člena in:
- vsakič, ko bivši ne bo prišel po otroka, to prijavijo na policijo oz. vložijo tožbo
- vsakič, ko ne bo plačal preživnine, prijavite se policiji oz. vložite tožbo
- vsakič, ko jih bo peljal k sebi, pa jih bo pustil pri sorodnikih, prijavite policiji neizvrževanje stikov - babice in dedki nimajo nič s stiki, otrok mora biti pri staršu.
- vsakič, ko vam ne bo dovolil, da pokličete otroka in se pogovorite z njim (še posebej, eč ej dlje časa odsoten - počitnice, daljši vikendi), prijavite policiji onemogočanje stikov z otrokom.
- praga vašega stanovanja ne sme prestopit. Niti po pomoti ne. Če bo kaj takega poskušal, se magari derite samo da vas slišijo sosedje. In pokličite policijo. Čez prag vašega stanovanja NE SME in NIMA PRAVICE vstopit.
Zakaj bi samo ženske patile, zakaj mora moja prijateljica jokat, ker jo je bivši čisto zmaltretiral z ustrahovanjem kaj vse ji bo naredil, če takoj ne pripelje otrok k njemu. Komu je tega treba? Vse ima svoje meje.
[Dodaj na del.icio.us]
Zakaj bi samo ženske patile, zakaj mora moja prijateljica jokat, ker jo je bivši čisto zmaltretiral z ustrahovanjem kaj vse ji bo naredil, če takoj ne pripelje otrok k njemu. Komu je tega treba? Vse ima svoje meje.
[Dodaj na del.icio.us]
...sprašujem se le zakaj pa ni otroka pripeljala očetu? Najverjetneje namenoma in mu otroka odtujuje in preprečuje stike! To pa je za soc. delavko popolnoma sprejemljivo in nikjer parv nikjer na njenem blogu ne piše kaj naj očetje v takih primerih naredijo! Meni se je zgodili popolnoma isto in sem bivšo nekam poslal po telefonu, ker mi ni otroka dovolila videti ves vikend, čeprav imamo poravnavo. Nato je šla na CSD in me prijavila, češ, da ji grozim in maltretiram! Halo!!! Tri ure so me masirale soc. delavka, psihologinja in mater kako se obnašama do matere...to, da mi pa otroka ni dala pa jih ni zanimalo! Na koncu so me toliko žalilwe in provocirale, da sem dobil mini živčni zlom in odšel ne , da bi podpisal zapisnika. To pa ni maltretiranje,izsiljevanje, da ne rečem mučenje! Ne bu ne mu ji nihče ni opozoril, da ni uredu, da mi preprečuje in onemogoča stike in to poplnoma brez razloga. KAJ PA OTROK ? a MISLITE, DA JIH ZANIMA KAKO SE OTROK POČUTI ,KER NI ŠEL OČETU IN ALI VE ZAKAJ NI ŠEL! POČASI IMAM DOSTI DISKRIMINACIJE, MALTRETIRANJA, MUČENJA USLUŽBENCEV CSD IN MATERE. 13 LET!!!!!!!
Objavite komentar