Največja korist otroka po tolmačenju CSD, sodišč, izvedencev itd...

Največja korist otroka po tolmačenju CSD, sodišč, izvedencev itd...

DISKRIMINACIJA OČETOV IN ODTUJEVANJE OTROK

Sem oče, ki se že več kot 13 let borim z diskriminacijo očetov in za pravice mojih otrok do enakopravnih stikov z mano, ter za enakopravno starševstvo z bivšo partnerko, CSD-ji, sodišči, izvedenci itd... Odločil sem se, da začnem pisat "očetov blog" po vzoru nekaterih očetov iz sosednjih držav in povem svojo zgodbo v upanju, da me, kdo sliši ,ter verjame, in mogoče pomaga in pišem v upanju, da bo moje pisanje pomagalo tudi kakšnemu staršu in predvsem otrokom. Sosednji očetje so očitno veliko bolj napredni kot očetje v Sloveniji saj statistika danes v Sloveniji takšna, da po razvezi otroka dodelijo očetom 4% ,materam pa 96%!!! V sosednjih državah kot so HR,BIH,ČG,Srbija očetje dobijo otroke v skrb in varstvo v 20-25%!!!! Da o drugih državah EU niti ne govorim, ker me je sram pa še predsedujoči smo. Sprašujem se zakaj je tako in ali smo Slovenski očetje res toliko nesposobni, da ne znamo skrbeti za svoje otroke in ,da se ne borimo za njih in naše pravice, da smo očetje!!! Jaz svojega sina nisem videl že več kot 5 let ,ker mi ga je mati dolgoletno zlorabljala, manipulirala in odtujevalja z preprečitvijo stikov in z vzgajanjem otroka proti očetu, s pomočjo CSD-ja in izvedencev so dosegli, da je povedal, da si me ne želi videti. Nihče od naših veleumnih strokovnjakov pa niti najmanj zanimalo zakaj ima moj sin tako odklonilen odnos do mene še posebaj zato, ker nikoli nisem niti roke dvignil nanj, niti zakričal kaj šele, da bi ga manipuliral ali zlorabljal kot je to počela mati. Seveda tudi sam nosim del krivde saj sem v določenem trenutku življenja zaradi osebnostne stiske ,ki sem jo doživljal ob tem, precej na tleh in se kasneje pobral, a namesto, da bi mi CSD in država to štela za pozitivno so to izkoritili proti meni in me še bolj diskriminirali. Za hčerko pa se še danes borim, da dosežem vsaj enakopravne stike in žal v Sloveniji praktično ne obstaja kakršnakoli pomoč za očete in za odtujene otroke in se očetje, ki nas je kar veliko borimo vsak zase in seveda na takšen način nimamo nikakršnih možnosti, da zmagamo proti sistemu, stereotipnim razmišljanjem, diskriminaciji itd...Mislim, da širša javnost nima blage veze kaj nam počnejo na CSD-jih, potem razne sodnice in izvedenci, da ne govorim koliko otroških življenj so že uničili in nadaljujejo in nihče ne stori NIČ!!! Meni so dodelili soc.delavko ,ki ima že kazensko ovadbo zaradi številnih nepravilnosti in zlorabe položaja, da ne govorim, da je takih ogromno a do sedaj še nihče ni bil obtožen! V Sloveniji je prometni prekršek bolj pomeben kot pa pravice otrok!!!! Rad bi vas samo opozoril, da bom zelo direkten in bom objavljal vse, kar mi je z zakonom dopuščeno, da razkrijem vse ,ki nam uničujejo otroke in naša življenja!

Lep pozdrav vsem dobrim očetom in materam

Slavko Majkić


Goodbye daddy ,Danska...priporočam ogled kontraverznega dokumentarca o lažnih ovadbah in diskriminaciji očetov, ki je bil prepovedan!

http://video.google.com/videoplay?docid=4575261205946850304


Intervju s 16 letno deklico, njeno mlajšo sestro in očetom (ki je bil tudi tri mesece zaprt), ki sta v Angliji dosegli na sodišču, da sta se po 6 letih odtujevanja s strani matere, CSD,sodišč in izvedencev vrnile očetu. (ni prevoda)

http://www.youtube.com/watch?v=YerBucz2Fys



GOODBYE DADDY, DANSKA

Loading...

Dan očetov 15.06.2008

Loading...

nedelja, 08. november 2009

Očetje so pogosto diskriminirani

Čeprav nekatere (državne) ustanove diskriminacijo očetov še zmeraj pometajo pod preprogo, pa je vedno več strokovnjakov pripravljenih o tem spregovoriti javno

Eno je teorija, drugo je praksa. Prva zagotovo ne dopušča diskriminacije glede na spol. V praksi pa zagotovo prihaja do kršitev, saj je splošno znano, da imajo ženske v postopkih reševanja družinskih zadev določeno prednost," potrjuje razsežnost problematike predsednica Belega obroča Vlasta Nussdorfer, ki ima za seboj tridesetletno tožilsko prakso. O povedanem naš sogovornik, ki je oče sedemletnega dečka in ki ga zaradi zaščite otroka ne bomo imenovali, lahko pripoveduje na dolgo. Pred nekaj leti se je namreč razšel s svojo zunajzakonsko partnerico, otrokovo mamo. V sodni poravnavi je bilo določeno, da se ji dodeli vzgoja, varstvo in oskrba otroka. Sodišče je v istem sklepu naznanilo potek stikov med otrokom in očetom ter zapisalo: "V kolikor bo prišlo do situacij, ki niso predvidene s to poravnavo, naj se tožeča in tožena stranka dogovarjata o spremembah sproti in drug drugega o njih pravočasno obvestita." Na prvi pogled jasna določba. Na prvi. Vsak nadaljnji pogled razkriva namreč že prej omenjeni teoretično-praktični razhod.

Tri mesece zapora

"Sin si je zaželel kopanja v čateških toplicah. Da bo zaradi tega prišel domov namesto v nedeljo dan kasneje, sem njegovo mamo obvestil dvakrat; enkrat tudi po telefonu vpričo družinskega prijatelja, s katerim sva skupaj čakala na konec treninga najinih otrok," razlaga oče. Mati otroka ga je zaradi tega dogodka ovadila, na podlagi česar je mariborsko okrajno tožilstvo izdalo obtožni predlog sodišču zaradi protipravnega zadrževanja mladoletne osebe. Hkrati je tožilstvo predlagalo kaznovalni nalog in izrek pogojne obsodbe, v kateri naj bi mu sodišče določilo kazen treh mesecev zapora, ki pa naj ne bi bi bila izrečena, če obdolženi v preizkusni dobi enega leta ne bi storil novega kaznivega dejanja. Tako je sodišče očetu izreklo predlagano kazen z obrazložitvijo, da: "je mogoče zanesljivo ugotoviti, da je obdolženi storil kaznivo dejanje - odvzem mladoletne osebe." In to kljub temu, da je po lastnih navedbah upoštevalo tudi uradni zaznamek, v katerem je družinski prijatelj policistom povedal, da je slišal, da je oče mamo po telefonu poklical in jo obvestil, da se otrok vrne domov dan kasneje, kot je predvideno v poravnavi. "Ko sem bil o tem obveščen, mi je zaledenela kri. Vse skupaj se mi je zdelo popolnoma brez smisla. Spraševal sem se, ali naj me bo od sedaj naprej strah, kaj bo naslednjič, ko bom slučajno zamudil. Zato sem se pritožil in situacijo ponovno kronološko pojasnil ter sodišče opozoril, da je v poravnavi o dodelitvi skrbništva jasno zapisano, da se v primeru sprememb s sinovo mamo obvestiva." Kasneje je sodišče pritožbi ugodilo, sodbo o kaznovalnem nalogu pa razveljavilo.

Naslednji mesec je oče ovadil mamo. Policistom je navedel, da mati že večkrat ni ravnala v skladu s poravnavo in postregel z datumi, kdaj mu je stike s sinom onemogočila. Mariborsko okrajno tožilstvo je kazensko ovadbo zaradi suma kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe zavrglo z utemeljitvijo, da "ni podan utemeljen sum, da je ovadena storila očitano kaznivo dejanje. V poravnavi je bilo namreč določeno, da v kolikor bo prišlo do nepredvidenih situacij, naj se stranki sproti dogovarjata in pravočasno obveščata." Očeta je zadelo kot strela z jasnega: "Še danes ne morem razumeti, kako je možno, da je ista določba poravnave zanjo veljala, sam pa sem dobil pogojno kazen treh mesecev zapora," je obupan.

Vrhovno državno tožilstvo diskriminacije priznalo

Ko smo pristojno okrajno tožilstvo o primeru povprašali, so nam sporočili: "Obstoj utemeljenega suma ocenjuje državni tožilec na podlagi svoje presoje podatkov in dokazov, ki jih je zbrala policija, preiskovalni sodnik ali jih je izbral sam." Očitno pa se izbrani dokazi evalvirajo različno: "Prav s tem razlogom sem ustanovil društvo. Takih primerov je ogromno. Trenutno imamo 142 registriranih članov, vendar z mano vzpostavljajo stike očetje s podobnimi težavami skoraj dnevno," razlaga Samo Ahlin, predsednik društva Izgubljeni princ, ki povezuje očete s podobno problematiko. Prav Ahlin pa nam je posredoval dve leti star dokument, v katerem je varuhinja človekovih pravic, Zdenka Čebašek Travnik, podala mnenje o enem od spornih primerov, kjer je komentirala odgovor vrhovnega državnega tožilstva. Slednji je vseboval pojasnilo, da storilec odvzema mladoletne osebe ne more biti tisti izmed roditeljev, kateremu je otrok sodno zaupan v varstvo in vzgojo. Varuhinja je v istem dopisu oznanila: "Različna tolmačenja pravnih predpisov in na tej podlagi tudi njihova uporaba upravičeno vzbujajo pri posameznikih nezaupanje v pravno državo in pomisleke o diskriminatorni obravnavi storilcev kaznivih dejanj glede na spol. Na to smo opozorili tudi vrhovno državno tožilstvo, za kar se je slednje zahvalilo in sporočilo, da je problematiko skrbno preučilo in ugotovilo, da dejansko prihaja do različnih tolmačenj, zlasti v primerih, ko gre za obravnavo zadev, ki se nanašajo na ravnanja roditelja, ki mu je bil otrok zaupan v varstvo in vzgojo z izvršljivo sodno odločbo." Kljub temu pa se le dve leti kasneje zdi, da vrhovno državno tožilstvo za to tematiko ni nikoli slišalo, saj vztrajajo: "Državni tožilci ravnajo po ustavi in zakonih in ne diskriminirajo."

Zaradi stroškov se zatakne

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve komentirajo: "V kolikor bi kateri izmed staršev menil, da je bil na podlagi sodne odločitve diskriminiran ali da sodišče svoje odločitve ni oprlo na pravilno ugotovljeno dejansko stanje, ima možnost vložitve pravnega sredstva." Enako so komentirali primer našega sogovornika tudi na mariborskem tožilstvu: "V kolikor se oškodovanec ni strinjal z odločitvijo državnega tožilca, bi lahko v roku osmih dni po prejemu sklepa sam začel kazenski pregon zoper osumljeno." In prav tukaj se zatakne, saj kot nam je pojasnil Ahlin: "Vsem članom našega društva je popolnoma jasno, da v kolikor se z odločitvami ne strinjamo, lahko gremo v zasebno tožbo, žal pa to s seboj prinese različne stroške. Prav zato večina očetov na tej točki popusti." S sodnimi postopki pri podobnih primerih pa ima kot sodni izvedenec več kot dvajset let izkušenj psiholog in direktor Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše, Heliodor Cvetko: "Očetje se najprej počutijo diskriminirane ob drugačnem odzivanju strokovnjakov in institucij do njih že v času, ko sta partnerja še skupaj, če prihaja do nesoglasij, ekscesov, vključevanja koga 'od zunaj' ali če kateri od njiju, ali oba skupaj, poišče pomoč. O tem drugačnem odzivanju in diskriminatornem ravnanju do njih je še več pritožb v fazi dejanskega razhoda partnerjev, določanja skrbništva, urejanja stikov, preživnine in drugih obveznosti. Neki višek teh pritožb pa seveda 'leti' na postopke v okviru pravosodnega sistema, ko gre za odločanje s trajnejšimi in/ali dokončnimi posledicami."

Pripomore lahko tudi družba

"Na tem področju bo treba narediti še marsikaj. Enakopravnost med moškimi in ženskami se ne sme pokazati šele na sodišču, vendar že mnogo prej. Naša družba še vedno gleda na ženske, ki jim sodišče ne zaupa otroka v vzgojo, varstvo in oskrbo, kot na slabe matere. Ste že slišali, da bi o takih materah rekel kdo kaj dobrega? Prav zato je treba narediti korak naprej. Le tako bodo očetje povsem enakopravni," razsvetljuje Nussdorferjeva. In doda: "Nekateri očetje res občutijo obup, zato je treba o tem govoriti. Tematika je tako pereča, da letno na to temo dobimo več sto pisem." Z njo soglaša tudi Heliodor Cvetko: "Feminizacija pravosodja in strok, ki so tukaj praviloma vključene, verjetnost tozadevnih krivic povečuje. Kakor tudi predsodki in stereotipi okrog starševstva, predvsem pa razrušeni odnosi med bivšima partnerjema do te mere, da nista sposobna skupaj definirati 'dobro' njunega otroka, kaj šele v skladu s tem tudi ravnati." Preseneti: "Menim, da je pravosodni sistem kriv v manjši meri. Veliko bolj pa prav ljudje, ki so v te procese vpleteni. Zagotovo ima pri tem tudi precejšnji delež družba. Najtežje se je seveda boriti proti stereotipom in predsodkom. Težko je namreč dokazati, da z materjo (lahko) ni nič narobe, če je otrok dodeljen očetu, ali če z njim preživi več časa, kakor z njo. Prav tako je očetu težko ohraniti dober občutek (v sebi in pred javnostjo), če se odpove borbi za otroka ter v dobro otroka sprejme pogoje matere. V družbi namreč velja, da če se ne boriš, nisi pravi moški." Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pojasnijo: "Odločanje o zaupanju v varstvo in vzgojo je v pristojnosti sodišča, ki mora v vsakem primeru preučiti konkretne okoliščine z vidika otrokove koristi, pri čemer ima sodišče možnost odločiti, da se otrok zaupa v varstvo in vzgojo materi, očetu ali v primeru dogovora med staršema v skupno varstvo in vzgojo. Edino vodilo pri odločitvi je torej izključno otrokova korist, ne pa tendence družbe.



http://www.vecer.com/clanek2009102305480009



...nič drugače ni v Sloveniji in samo zanime me kdaj bodo naši vrli strokovnjaki to dojeli!

sreda, 04. februar 2009

Sodba v imenu ljudstva = sodba v imenu radikalnih feministk!!!!!!!!!!!



Pred dnevi sem prijel "SODBO v imenu ljudstva", v treh točkah in sedmih straneh razlage sodnice, ki naj bi veljala eno pravičnejših na družinskem oddelku okrožnega sodišča v Ljubljani. Nisem presenečen nad izidom saj sem pričakoval še slabšo sodbo ,poleg tega pa mi je sodnica tekom leta in pol dolgega postopka, dala jasno vedeti, da kot moški in oče nimam nikakršnih pravic, saj ni upoštevala niti eno samo moje mnenje, izjavo, dokaz, ponujene priče itd...cca 100 strani spisa, poleg tega mi na zadnji obravanavi 15.12.2008 ni omogočila zaslišanje stranke v postopku, saj sem se branil sam, potem me ni poučila, kar je nejena dolžnost, o mojih pravicah in dolžnostih, nadalje ni mi dopustila pritožbo zoper izvedenca, ni mi omogočila prepis zadnjega zapisnika in še kar je največja farsa sodbo je izdala še isti dan, to se pravi, da je me je že zdavnaj diskriminrala. Sodba v imenu ljudstva! Katerga ljudstva gospa sodnica vas jaz javno sprašujem?


1. Mladoletna hčerka pravdnih strank....se zaupa v varstvo in vzgojo materi
Pa me zanima ga.sodnica, kaj to pomeni, da jaz ne rabim več skrbeti in varovati za svojega otroka, ko je pri meni 10 dni na mesec? Se ne rabim več ukvarjat z njeno vzgojo? Ne smem sodelovati v pomembnejših vprašanjih o razvoju in vzgoji mojega otroka? Resnično me zanima kaj to pomeni, razen, da je otrok prijavljen na materinem naslov, kar je že ves čas protizakonito, Kaj je z mojo roditeljsko pravico?

2. Medsebojni stiki med mladoletno...in očetom potekajo na naslednji način:

v nadaljevanju mi gospa sodnica določila, kdaj sem lahko s svojim otrokom in nama je odvzela 4 dni stikov na mesec, ki sva jih imela več po poravnavi iz leta 2001, ki pa jo je kršila tako mati, kot CSD, kot seveda sodnica, ki ni postavila niti enega samega vprašanja zakaj mi gospa preprečuje in omejuje stike, saj sem nič kolikokrat prijavil na CSD, varuhu itd...in imajo v spisu vse dokumente, točne datume in dokaze. Poleg tega pa se je požvižgala na zakon , da imajo otroci pravico do obeh staršev enakopravno, razen ,če kdo od staršev zanemarja ali psihično in fizično škoduje otroku. Ob tem pa ga.sodnica pozablja zakaj sem sploh prišel na CSD 2001 iskat po pomoč jaz!!! Zato sprašujem sodnico, s kom bo moj otrok, ko je mati ves dan v službi in je sama do 23h zvečer, in niso najini dnevi za druženje? Poleg tega pa mi je mati ponovno v decembru preprečila 5 dni druženja in v januarju počne enako in me zanima kaj bodo storili sedaj ,ko se mati ne drži niti tele odločbe, ki sicer še ni pravomočna saj imam 15 dni časa na pritožbo na višje sodišče? Zanima me tudi ga.sodnica kaj je z dnevi, ko bi moral imeti stike z svojim otrokom in mati namenoma takrat otroka kam pelje ali jo prijavi na kakšen tabor in izlet brez, da bi se z mano pogovorila, ali pa jo celo odpelje v tujino in še zahteva,da to polovico plačam, potem pa nama ne nadomesti odvzetih dni? Upam, da mirno spite ga.sodnica.

3. Kar zahtevata stranki več ali drugače, se zavrne

tale zadnja točka je ša biser nad biseri, se pravi jaz zahtevam več (enakopravno) in mati drugače (manj) se zavrne iz katerih objektivnih razlogov ga.sodnica? Če si jemljete zakon in moč v svoje roke potem se vam ni treba bati in lahko napišete take bedarije.
Skratka farsa, da je ni primere. Namreč marca 2007 sem šel na CSD Moste ponovno prijaviti mater,da mi je odvzela vikend in ko sem prišel tja , je bila mati že prej in me je prijavila, da ji grozim. Seveda sem jo nekam poslal po telefonu ampak to je pa tudi vse. Soc. delavko in psihologinjo pa ni zanimalo zakaj mi je odtujila otroka in seveda tudi v poročilu, ki so ga oddali sodišču ni niti enega zaznamka o tem. Pa to ni bil osmaljen primer itd...CSD sem prijavil in je v postopku na MZDDSZ in soc. inšpekciji in tudi uradni ugovor zoper center in soc.delavko sem oddal pa se je sodnica vse eno oprla na njihovo mnenje. Nadalje 5.12.2007 so nezakonitoo zaslišali otroka, ki ni imela niti 9 let in so jo prislili ,da napiše celo urnik stikov itd...seveda sem nasprotoval temu, saj ni bilo razlogov, da bi otroka vpletali. Zaslišanje je bilo le eno stransko saj niso postavili niti enega vprašanja otroku o odnosu z mamo se pravi, da je otrok pod pritiskom in seveda posledično lahko misli da je nekaj narobo v najinemu odnosu in to je tudi bil namen CSD, da zmanipulirajo otroka. Recimo " kje pa si ko mami dela in ti nisi pri očiju?" To je pa že preveč a ne gospoda CSD? Bog ne daj, da bi napadali materinstvo. Moj hčerkica pa še naprej sama doma, banda jedna! Na koncu je otrok povedal, da želi biti enko z obema in z očetom celo vsak vikend in celo vsak drugi vikend od četrtka dalje pa do ponedeljka in to ima tudi sodnica izjavo, ampak koristi otroka so njej na zadnjem mestu in tudi v sodbi je potem lagala, da si je otrok premisli in ,da ji je tako uredu kot je. JA kaj ste pa mislila sodnica ko jo je še izvedneka zmanipulirala in celo napisala da psihično maltretiram otroka in ji govorim grdo o materi in o postopku itd... Halo pa kdo jo je pelajal na razgovor CSD in izvednecu ga sodnica? Kdo je odločil, da 8 letni otrok razume kaj se dogaja in posledice svojih izjav? Kriminal prve vrste in za vse to boste odgovarjalil banda jedna! Poleg tega pa mati otroku piše opravičila, da je bolana in mi jo je ponovno takoj po vaši sodbi ga. sodnica odtujila in odpeljala v tujino nisem imel nikaršnih stikov z otrokom od 15.12.2008 do 9 janurja 2009. Seveda pa je preveč pričakovati od takšne sodnice, da bi malo bolj pogledala v spis in najdla sodno odločbo, kjer je sodišče že izdalo, da mati ne sme otroka nikamor peljati do končanja postopka. Aja še o izvedenkinem mnenju nekaj. Sramota, da je ni primere!!!Zanima me po kateri znanstveni metodi pa je prišla do teh zaključkov v njenem mnenju? Po eni uri pogovora je on mene označila neuravnovešenega in čustveno nestabilnega (zaradi tega ,ker sem mati nekam poslal) in je to neprimerno vedenje potem pa nadaljuje, da sem se strinjal, da je mati skrbnik itd...takšne laži, da človek ne more verjeti. Mati pa ki nikoli ni imela očeta, pet let na trdih drogah in nikoli v nobenem programu urejanja,odklanjala vsako pomoč tudi na CSD in v drugih vstanovah, otroka mi samega pušča doma, njena lastna mati se jo je odrekla in ji lagala kdo ji je oče, mi preprečuje stike, je bila nasilna do otroka in mene ....je pa brez madežna in skratka enkratna oseba!!! Da ne govorim, da so v spisu mnenja psihologov in soc. delvcev (pa ne iz CSD-ja ,da ne bo pomote), kjer piše, da mati nujno potrebuje pomoč in, da odklanja pomoč! Pa lepo vas prosim!!!

Seveda ne bom odnehal in prav vsi bodo obtoženi, saj imam neizpodbitne dokaze kako naš sistem dela z očeti in otroci. Pričakujete v medijih vse poleg tega bom začel poimensko tudi javno obtoževat določene ljudi, ki so sodelovali pri temu seveda z dokazi,dejstvi in trdnimi argumenti. Žal mi je ,da pri nas ni odvetnika, ki bi imel jajca, pa mogoče poštenost in iskrenost ne bi bila odveč, ki bi mi pomagal. Ne morem si ga več privoščiti saj sem precej finančno na tleh tudi zradi vsega tega ,kar se mi že 10 let in več dogaja. Sem pa pripravljen vse narediti, če je kakšen pravnik ali odvetnik pripravljen mi pomagat. Ne morem takoj plačati , lahko pa vam nudim individualne inštrukcije borilnih veščin, ali narišem kaj , lahko delam pisarniška opravila v njihovi pisarni, avto vam dam kot garant, samo naj mi nekdo končno pomaga kot človeku in vsaj preveri moje trditve,dokaze in dokaže, da se mi dela velika krivica in še večja mojemu otroku.

petek, 30. januar 2009

Odtujevalni sindrom-ali ko si matere in očetje jemljejo pravice v svoje roke






Nimam veliko besed in izrazov, da bi opisal bolečino in žalost, ter frustracijo in jezo, ki jo doživljam zadnje dni ob spoznanju, da mi bivša odtujuje otroka pred mojimi očmi, še huje pa je spoznanje, da ji CSD in sodnica seveda s pomočjo sodne izvedenke zavestno pomagajo. Ne vem kaj naj še storim saj sem bil že vse povsod in kot pes prosil za pomoč, se ponižal, do take mere, da sem se odločil tudi čustva pokazati, kot je bolečina, žalost itd... seveda so to lepo izkoristili in me še bolj zabili. Popolnoma sem razčlovečen v smislu, da mi je sodnica vzela vse prav vse pravice, da se branim sam, saj sem moral zaradi finančne stiske odpovedati odvetnico, ki pa itak ni storila popolnoma ničesar razen, da je še poslabšla zadeve in me na zadnji obravnavi pustila na cedilu, kar je seveda moja bivša in njen odvetnik pridoma izkoristila in me s pomočjo sodnice še na novo obtožila različnih dejan, ki naj bi jih domnevno storil svojemu otroku. V življenju nisem doživel takega ponižanja saj kljub temu, da imamo izvedeniško mnenje, da vožnja ne vpliva na otroka toliko, da bi se ukinili stiki med tednom, je mater vztrajno trdila, da otrok po 5 letih še ni navajen 30 minutne vožnje in ji je celo sodnica diktirala v zapisnik in ji polagala besede v usta " gospa potem trdite, da se otrok še ni navadil vožnje, a to hočete povedat itd" . Seveda mi sodnica ni razložila moje pravice in dolžnosti, ker se branim sam in ko je zasliševala mojo bivšo sem mirno poslušal, ko pa sem jaz bil na vrsti mi je skakala v besedo non stop in sodnica nič. Ko sem pa zdvignil glas me je opozorila, da bom kaznovan, poleg tega mi ni razložila in omogočila, da jo jaz zaslišim in postavim vprašanja itd...To kako potekajo postopkih na sodiščih ko se govori o otrokovih pravicah je sramota ,da je ni primere a bojim se ,da ne bom zdržal več dolgo saj sem resnično psihično, čustveno in finančno zaradi več kot desetletje zlorabe s strani moje bivše, CSD, sodišč, izvedencev in tudi odvetnikov popolnoma na tleh. Kako naj se človek pobere v takih situacijah in še kar je najbolj pomembno kako naj pomagam svojemu otroku, ki je začela kazati že hude znake odtujitve? Vem samo, da ne smem odnehati saj si ne bom mogel oprostiti, pa če tudi umerem za to in sedaj sem definitivno pripravljen saj, če mi odvzamejo še drugega otroka ne vem če bom zmogel še najti smisel, da bi lahko še srečno in kolikor toliko spodobno živel. Odločil sem se ,da bom popolnoma vse objavil tukaj in na mojem osebnem blogu tako kot sem že začel skoraj pred enim letom a po drugi strani me je tako sram, da moram vso svoje življneje dajati na pladenj javnosti zato, da bi dosegel pravice kot oče, človek in starš, ter poskušal uveljaviti tudi pravice mojih otrok do stikov z mano in uveljaviti roditeljske pravice do nje. Vem, da se bodo večinoma odzvali tisti, ki se ne strinjajo z mano kot pa tisti, ki se in ki so pripravljeni pomagati ampak resnično nimam več kaj izgubiti saj je le bore malo človečnosti ostalo v meni. Na koncu zapisa lahko samo še v solzah zaželim svojemu sinu, ki so mi ga odtujili, vse najboljše saj je včeraj imel 17 let in ga nisem videl že 7let...vse najboljše sine moj.

...več o odtujevalnem sindromu si lahko preberete tudi tukaj
http://www.izgubljeni-princ.si/stran.php
?12




Očetje ZA pravice...zaustavimo diskriminacijo očetov in odtujevanje otrok!!!!

Družina brez očeta? Otrok brez očeta? NIKOLI!

Družina brez očeta? Otrok brez očeta? NIKOLI!