Največja korist otroka po tolmačenju CSD, sodišč, izvedencev itd...

Največja korist otroka po tolmačenju CSD, sodišč, izvedencev itd...

DISKRIMINACIJA OČETOV IN ODTUJEVANJE OTROK

Sem oče, ki se že več kot 13 let borim z diskriminacijo očetov in za pravice mojih otrok do enakopravnih stikov z mano, ter za enakopravno starševstvo z bivšo partnerko, CSD-ji, sodišči, izvedenci itd... Odločil sem se, da začnem pisat "očetov blog" po vzoru nekaterih očetov iz sosednjih držav in povem svojo zgodbo v upanju, da me, kdo sliši ,ter verjame, in mogoče pomaga in pišem v upanju, da bo moje pisanje pomagalo tudi kakšnemu staršu in predvsem otrokom. Sosednji očetje so očitno veliko bolj napredni kot očetje v Sloveniji saj statistika danes v Sloveniji takšna, da po razvezi otroka dodelijo očetom 4% ,materam pa 96%!!! V sosednjih državah kot so HR,BIH,ČG,Srbija očetje dobijo otroke v skrb in varstvo v 20-25%!!!! Da o drugih državah EU niti ne govorim, ker me je sram pa še predsedujoči smo. Sprašujem se zakaj je tako in ali smo Slovenski očetje res toliko nesposobni, da ne znamo skrbeti za svoje otroke in ,da se ne borimo za njih in naše pravice, da smo očetje!!! Jaz svojega sina nisem videl že več kot 5 let ,ker mi ga je mati dolgoletno zlorabljala, manipulirala in odtujevalja z preprečitvijo stikov in z vzgajanjem otroka proti očetu, s pomočjo CSD-ja in izvedencev so dosegli, da je povedal, da si me ne želi videti. Nihče od naših veleumnih strokovnjakov pa niti najmanj zanimalo zakaj ima moj sin tako odklonilen odnos do mene še posebaj zato, ker nikoli nisem niti roke dvignil nanj, niti zakričal kaj šele, da bi ga manipuliral ali zlorabljal kot je to počela mati. Seveda tudi sam nosim del krivde saj sem v določenem trenutku življenja zaradi osebnostne stiske ,ki sem jo doživljal ob tem, precej na tleh in se kasneje pobral, a namesto, da bi mi CSD in država to štela za pozitivno so to izkoritili proti meni in me še bolj diskriminirali. Za hčerko pa se še danes borim, da dosežem vsaj enakopravne stike in žal v Sloveniji praktično ne obstaja kakršnakoli pomoč za očete in za odtujene otroke in se očetje, ki nas je kar veliko borimo vsak zase in seveda na takšen način nimamo nikakršnih možnosti, da zmagamo proti sistemu, stereotipnim razmišljanjem, diskriminaciji itd...Mislim, da širša javnost nima blage veze kaj nam počnejo na CSD-jih, potem razne sodnice in izvedenci, da ne govorim koliko otroških življenj so že uničili in nadaljujejo in nihče ne stori NIČ!!! Meni so dodelili soc.delavko ,ki ima že kazensko ovadbo zaradi številnih nepravilnosti in zlorabe položaja, da ne govorim, da je takih ogromno a do sedaj še nihče ni bil obtožen! V Sloveniji je prometni prekršek bolj pomeben kot pa pravice otrok!!!! Rad bi vas samo opozoril, da bom zelo direkten in bom objavljal vse, kar mi je z zakonom dopuščeno, da razkrijem vse ,ki nam uničujejo otroke in naša življenja!

Lep pozdrav vsem dobrim očetom in materam

Slavko Majkić


Goodbye daddy ,Danska...priporočam ogled kontraverznega dokumentarca o lažnih ovadbah in diskriminaciji očetov, ki je bil prepovedan!

http://video.google.com/videoplay?docid=4575261205946850304


Intervju s 16 letno deklico, njeno mlajšo sestro in očetom (ki je bil tudi tri mesece zaprt), ki sta v Angliji dosegli na sodišču, da sta se po 6 letih odtujevanja s strani matere, CSD,sodišč in izvedencev vrnile očetu. (ni prevoda)

http://www.youtube.com/watch?v=YerBucz2Fys



GOODBYE DADDY, DANSKA

Loading...

Dan očetov 15.06.2008

Loading...

petek, 30. januar 2009

Odtujevalni sindrom-ali ko si matere in očetje jemljejo pravice v svoje roke






Nimam veliko besed in izrazov, da bi opisal bolečino in žalost, ter frustracijo in jezo, ki jo doživljam zadnje dni ob spoznanju, da mi bivša odtujuje otroka pred mojimi očmi, še huje pa je spoznanje, da ji CSD in sodnica seveda s pomočjo sodne izvedenke zavestno pomagajo. Ne vem kaj naj še storim saj sem bil že vse povsod in kot pes prosil za pomoč, se ponižal, do take mere, da sem se odločil tudi čustva pokazati, kot je bolečina, žalost itd... seveda so to lepo izkoristili in me še bolj zabili. Popolnoma sem razčlovečen v smislu, da mi je sodnica vzela vse prav vse pravice, da se branim sam, saj sem moral zaradi finančne stiske odpovedati odvetnico, ki pa itak ni storila popolnoma ničesar razen, da je še poslabšla zadeve in me na zadnji obravnavi pustila na cedilu, kar je seveda moja bivša in njen odvetnik pridoma izkoristila in me s pomočjo sodnice še na novo obtožila različnih dejan, ki naj bi jih domnevno storil svojemu otroku. V življenju nisem doživel takega ponižanja saj kljub temu, da imamo izvedeniško mnenje, da vožnja ne vpliva na otroka toliko, da bi se ukinili stiki med tednom, je mater vztrajno trdila, da otrok po 5 letih še ni navajen 30 minutne vožnje in ji je celo sodnica diktirala v zapisnik in ji polagala besede v usta " gospa potem trdite, da se otrok še ni navadil vožnje, a to hočete povedat itd" . Seveda mi sodnica ni razložila moje pravice in dolžnosti, ker se branim sam in ko je zasliševala mojo bivšo sem mirno poslušal, ko pa sem jaz bil na vrsti mi je skakala v besedo non stop in sodnica nič. Ko sem pa zdvignil glas me je opozorila, da bom kaznovan, poleg tega mi ni razložila in omogočila, da jo jaz zaslišim in postavim vprašanja itd...To kako potekajo postopkih na sodiščih ko se govori o otrokovih pravicah je sramota ,da je ni primere a bojim se ,da ne bom zdržal več dolgo saj sem resnično psihično, čustveno in finančno zaradi več kot desetletje zlorabe s strani moje bivše, CSD, sodišč, izvedencev in tudi odvetnikov popolnoma na tleh. Kako naj se človek pobere v takih situacijah in še kar je najbolj pomembno kako naj pomagam svojemu otroku, ki je začela kazati že hude znake odtujitve? Vem samo, da ne smem odnehati saj si ne bom mogel oprostiti, pa če tudi umerem za to in sedaj sem definitivno pripravljen saj, če mi odvzamejo še drugega otroka ne vem če bom zmogel še najti smisel, da bi lahko še srečno in kolikor toliko spodobno živel. Odločil sem se ,da bom popolnoma vse objavil tukaj in na mojem osebnem blogu tako kot sem že začel skoraj pred enim letom a po drugi strani me je tako sram, da moram vso svoje življneje dajati na pladenj javnosti zato, da bi dosegel pravice kot oče, človek in starš, ter poskušal uveljaviti tudi pravice mojih otrok do stikov z mano in uveljaviti roditeljske pravice do nje. Vem, da se bodo večinoma odzvali tisti, ki se ne strinjajo z mano kot pa tisti, ki se in ki so pripravljeni pomagati ampak resnično nimam več kaj izgubiti saj je le bore malo človečnosti ostalo v meni. Na koncu zapisa lahko samo še v solzah zaželim svojemu sinu, ki so mi ga odtujili, vse najboljše saj je včeraj imel 17 let in ga nisem videl že 7let...vse najboljše sine moj.

...več o odtujevalnem sindromu si lahko preberete tudi tukaj
http://www.izgubljeni-princ.si/stran.php
?12




Očetje ZA pravice...zaustavimo diskriminacijo očetov in odtujevanje otrok!!!!

Družina brez očeta? Otrok brez očeta? NIKOLI!

Družina brez očeta? Otrok brez očeta? NIKOLI!